Odločba o ugotovitvi lastnosti zavarovanca izdana na podlagi 15. člena ZPIZ-2 je ugotovitvene narave. Deklaratorna odločba pa lahko učinkuje tudi za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je po zakonu pomembno za nastanek določenega pravnega stanja (statusa) ali pravnega razmerja.
nepremoženjska škoda - padec po stopnicah - stopnice kot nevarna stvar - krivdna odgovornost - protipravno ravnanje - vzročna zveza
Prvostopenjsko sodišče tako pravilno zaključuje, da v obravnavanem primeru odgovornosti toženke ni mogoče presojati v okviru objektivne odgovornosti, saj tudi v primeru, ko je na stopnišču večje število otrok, hoje po konkretnih stopnicah ni mogoče označiti za tako nevarne, da bi iz njih izvirala večja škodna nevarnost za okolico in bi bila podana odgovornost ne glede na krivdo. Tudi takšna povečana nevarnost sicer nenevarne stvari je posledica protipravnega ravnanja in je podlaga odškodninske odgovornosti krivdna.
V skladu z določilom drugega odstavka 15. člena ZST-1 mora takse stranke, ki je bila oproščena plačila sodnih taks in je v postopku uspela, plačati nasprotnik stranke, o čemer odloči sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti.
ničnost sporazuma - pooblaščenec - podpis - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pisni sporazum - napake volje
Čeprav sodišče prve stopnje ni spregledalo pooblastila, s katerim sta direktor in prokuristka tožene stranke področno vodjo pooblastila za izvedbo vseh postopkov in načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi (to je bistveno dejstvo spora!), pa je ob tem neutemeljeno izpostavilo, da tožnici ob sklepanju sporazumov s tem pooblastilom nista bili seznanjeni. Ta okoliščina namreč z vidika relevantnih določb za izpodbijanje sklenjenih dogovorov s strani tožnic ni v ničemer pomembna. Tudi ne npr. z vidika določb o prevari, s tem da sodišče prve stopnje niti ni navedlo pravne podlage za svoje stališče. Nenazadnje je po 69. členu OZ možna naknadna odobritev pogodbe, če jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, kar še zmanjšuje pomen formalnosti pri sestavi pooblastila.
Sodišče prve stopnje je torej prvotni izostanek podpisa prokuristke na sporazumih, njen naknadni podpis, v vmesnem času pa preklic podpisov s strani tožnic, napačno ocenilo kot odločilna dejstva za ugotovitev ničnosti izpodbijanih sporazumov, medtem ko po presoji pritožbenega sodišča ni nobene podlage za takšno odločitev.
dopolnilni sklep - predlog za izdajo popravnega sklepa - odločitev o stroških
V skladu s prvim odstavkom 325. člena ZPP lahko stranka v primeru, da sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka, v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj se sodba dopolni.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - predlog za odpust obveznosti - pogoji za začetek postopka - ovire za odpust obveznosti - presoja po uradni dolžnosti - vestnost in poštenost - domneva - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - zloraba pravice do odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - kontradiktornost postopka - ustavitev postopka odpusta obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - pravica do pritožbe
Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da v tej zadevi še ni bil izdan sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in (tudi zato) zoper njega še ni bil vložen ugovor. Sodišče prve stopnje zato ni imelo podlage, da bi ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta presojalo tudi, ali je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 383.b člena ZFPPIPP. V tej fazi odločanja bi lahko po uradni dolžnosti presojalo le, ali obstaja ovira za odpusti iz drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP in bi zato bilo potrebno zavrniti predlog za odpust obveznosti.
URS člen 23. DZ člen 141, 161, 162, 163. ZS člen 14, 15.
postopek za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o stikih - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - neobligatorni narok - načelo hitrosti postopka - sprememba sklepa o začasni odredbi - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - razmerja med starši in otroki - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravica do stikov otroka s starši - namen stikov - bistveni vpliv na razvoj otroka - onemogočanje stikov z očetom - otrokova največja korist - dolgoročna korist - izvenšolske dejavnosti - menjava vrtca - sprememba okoliščin - izvršitev odločbe o stikih - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - pravica do naravnega sodnika - Družinski zakonik (DZ) - dokazni standard verjetnosti
Sodišče naroka za obravnavanje predloga za spremembo sklepa o začasni odredbi ni razpisalo, saj v postopku izdaje začasne odredbe ni obligatoren. Postopek za izdajo začasne odredbe mora biti hiter, zaradi česar sodišče ni bilo dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, temveč ob upoštevanju hitrosti postopka le tiste najpomembnejše. Celovit dokazni postopek pa se bo odvijal, ko bo sodišče meritorno odločalo o tožbenih zahtevkih.
Materialnopravne določbe ZZZDR in DZ so v delu, ki se nanašajo na pravico do stikov, praktično identične. Glavno materialnopravno vodilo za odločitev o stikih je otrokova največja korist. Varovanje otrokove koristi je namreč bistveno in osrednje načelo postopkov iz razmerij med starši in otroki ter je, ne glede na to, določbe katerega zakona uporabljamo, zato rezultat isti. Tudi pogoj ogroženosti otroka za izdajo začasne odredbe je v obeh primerih isti.
Namen stikov je v zagotovitvi zdravega in celostnega razvoja otroka, to je razvoja v samostojno odraslo osebo.
Ob tehtanju možnosti, ali se ohrani obstoječe stanje ali zaupa otroke v začasno varstvo in vzgojo očetu, je neuvid matere v nujnost ohranitve vezi med očetom in otroci, zaradi varstva koristi otrok, terjal spremembo obstoječega stanja. Pritožbeno sodišče se zaveda, da takšna sprememba pomeni psihično obremenitev otrok, vendar pa to ni primerljivo s škodo, ki bo nastala otrokom, če bi prišlo do popolnega odtujitvenega sindroma, zato je sodišče prve stopnje pravilno dalo prednost dolgoročni koristi otrok. Če namreč prvo sodišče ne bi odreagiralo takoj, ko je z visoko stopnjo verjetnosti zaznalo, da mati očetu odtujuje otroke, bi lahko neukrepanje privedlo do situacije, da bi odtujenost napredovala do tiste stopnje, ko običajno stiki ne bi bili več otrokom v korist.
V fazi postopka izdaje začasne odredbe ne gre za presojo, kdo od staršev je bolj primeren za varstvo in vzgojo otroka, temveč gre za vprašanje, ali so podane takšne izjemne okoliščine, ki narekujejo izdajo začasne odredbe, torej ali je korist otrok ogrožena.
Vzpostavitev in okrepitev odnosa otrok s staršem, pri katerem ne bivajo, zlasti v situaciji, kjer so stiki otrok s tem staršem omejeni, kot je bilo to v konkretnem primeru, ima prednost pred izvenšolskimi dejavnostmi otrok. Stik lahko odpade oziroma se nadomesti zaradi otrokovih izvenšolskih obveznosti ali praznovanj le v soglasju z obema staršema, kar pomeni, da če ni njunega obojestranskega soglasja, se stiki izvršijo po sodni odločbi. Sicer pa imajo otroci od staršev največ takrat, kadar so z njimi.
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožničinim stališčem, da ukinitev stikov otrok z materjo načeloma otrokom ni v korist. Vendar pa, ker je mati stike zlorabljala za manipulacijo z otroki in ker so bili otroci po dveh stikih, ki sta bila izvedena pod nadzorom, travmatizirani, saj mati otrokom z verbalno oziroma neverbalno komunikacijo ni zmogla predati sporočila, da je situacija dobra, je bilo zaradi ogroženih koristi otrok tudi te stike potrebno začasno ukiniti. Ravno zaradi navezanosti otrok na mater, kar pritožba izpostavlja, bi morala mati s svojo avtoriteto pripraviti otroke, da njen odhod s stikov za otroke ne bi predstavljal tako mučnega dogodka oziroma travme, kot izhaja iz poročila CSD o dogajanju po zaključku izvedbe stika pod nadzorom. Odgovornosti za neuspele stike ni mogoče preložiti na socialne delavke CSD, saj vpliv delavca na otroke ne more biti primerljiv z vplivom matere.
sprememba ureditve stikov - pravica do stikov - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna ureditev stikov - začasna odredba po uradni dolžnosti - izkazana ogroženost otroka - neizkazanost pogoja - izjemnost ukrepa - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Eden od ukrepov za varstvo koristi otroka je tudi začasna odredba, katere izdajo je predlagala nasprotna udeleženka. Sodišče izreče ukrep, če ugotovi, da je otrok ogrožen (prvi odstavek 157. člena DZ). Pogoj za izdajo začasne odredbe pa je verjetna izkazanost, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Po citiranem določilu in po določilu 106. člena ZNP-1 lahko sodišče med postopkom odločanja o ukrepih za varstvo koristi trajnejšega značaja izda začasno odredbo tudi po uradni dolžnosti.
Pravica do stikov ni le pravica staršev, ampak predvsem pravica otrok, da imajo redne stike z obema staršema, v obravnavanem primeru tudi z odsotnim staršem, še posebej zato, ker so ti stiki že sicer okrnjeni zaradi življenja predlagatelja v tujini in konfliktnega odnosa predlagatelja in nasprotne udeleženke, ki se nista sposobna dogovarjati in delovati v korist otrok.
V obravnavanem primeru ne gre za to, da brez stikov predlagatelju ne bi nastala nikakršna škoda, temveč za to, da je zaradi odsotnosti stikov ogrožen dolgoročen zdrav razvoj otrok.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko teže poškodb oškodovanca ni upoštevalo kot obteževalne okoliščine, saj v primeru, da je zakonodajalec kakšno okoliščino že upošteval kot zakonski znak kaznivega dejanja, sodišče take okoliščine ne sme upoštevati kot obteževalne, razen, če to opravičuje večja intenzivnost take okoliščine. Pravilno je ravnalo tudi, ko teže kršitve drugega odstavka 58. člena ZPrCP ni upoštevalo kot obteževalne okoliščine. Tako kot nastanek hude telesne poškodbe, tudi kršitev pravila cestnega prometa pomeni izpolnjenost zakonskega znaka obravnavanega kaznivega dejanja in omenjenega dejstva ni dopustno še dodatno upoštevati oz. vrednotiti kot obteževalne okoliščine. Prekršeno pravilo cestnega prometa, neodvisno od predpisane globe, pa po mnenju pritožbenega sodišča tudi ni takšne intenzitete, da bi kršitev pomenila znatno večjo težo kaznivega dejanja.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - hujše ogrožanje lastnega zdravja - ogrožanje zdravja drugih - shizofrenija - duševna motnja - poseg v pravico do osebne svobode - začasna omejitev gibanja - vrsta ukrepa - sprejem na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve še pred izdajo sklepa sodišča
Zaradi maniformnega vedenja kot izraza shizoafektivne psihoze je pri nasprotnem udeležencu hudo motena presoja realnosti in ni sposoben obvladovati svojega ravnanja. Navedeno utemeljuje sklep, da nasprotni udeleženec ni sposoben sprejeti odločitve o lastnem zdravljenju. Že iz tega razloga je izkazano, da huje ogroža svoje zdravje.
ZZZDR člen 4, 113, 116, 116/1, 124. DZ člen 6, 6/1, 136, 136/1, 151, 176, 176/1, 185. ZNP-1 člen 93, 96, 96/1.
odvzem roditeljske pravice - roditeljska pravica - starševska skrb - bolezensko stanje - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - zanemarjanje roditeljskih dolžnosti - preživninska obveznost otrok do staršev - postopek za varstvo koristi otroka
Nepomembna je okoliščina, ali je morala predlagateljica pridobiti soglasje nasprotnega udeleženca v smislu 113. člena ZZZDR (151. člen DZ) oziroma iskati pomoč pristojnega centra za socialno delo, če sporazum z nasprotnim udeležencem ni (ne bi) bil možen, saj to v ničemer ne vpliva na presojo o utemeljenosti odvzema roditeljske pravice (starševske skrbi).
Ko pritožnik izpostavlja, da naj bi sodišče prve stopnje v škodo obdolženca odstopilo od načela neposrednosti in krnilo obdolženčevo pravico do izvajanja razbremenilnih dokazov, spregleda, da vendarle gre za mladoletnega oškodovanca in pri tovrstnih žrtvah kaznivih dejanj so že v procesni zakon vnesene posebne varovalke, ki dodatno ščitijo mladoletne oškodovance v zvezi z njihovo udeležbo bodisi v predkazenskih ali kazenskih postopkih (npr. določbe 65. člena ZKP). Slednje pomeni, da je v takšnih primerih procesno načelo neposrednosti omejeno z varovanjem koristi mladoletnih oškodovancev, ki jih je treba zavarovati pred podoživljanjem travmatičnih situacij. S takšno odločitvijo prvega sodišča pa v obravnavanem primeru nikakor ni bilo prizadeto načelo iskanja materialne resnice, saj je bil kot že rečeno mladoletnik temeljito zaslišan v navzočnosti obdolženca in njegovega zagovornika na glavni obravnavi 3. 4. 2019.
prodaja nepremičnin - cenitev vrednosti nepremičnine
Prerekana trditev cenilca, da so po podatkih nepremičninskih družb prodajne cene za okvirno 10 % do 20 % nižje od ponudbenih, je po oceni sodišča druge stopnje logična in izkustveno preverljiva. Splošno znano je, da se nepremičnine praviloma prodajo po nekoliko nižji ceni kot jo v izhodišču zahtevajo prodajalci. Cenilec kot strokovnjak za ocenjevanje vrednosti nepremičnin pri svojem delu poizveduje pri nepremičninskih družbah in sodišče druge stopnje v podatke, ki jih je na tak način pridobil, upoštevaje, da so ti tudi izkustveno sprejemljivi, ne dvomi.
ZIZ člen 178, 179, 179/1. ZPP člen 243, 254, 254/3, 270, 270/1, 270/1-14.
dokaz z izvedencem - predujem stroškov izvedenca - cenitev vrednosti nepremičnine - nedopustna pritožba - procesno vodstvo
Sodišče prve stopnje je odločitev, da dolžnici naloži plačilo predujma za novega cenilca, sicer bo sledilo cenitvi, s katero se ta ne strinja, sprejelo brez, da bi opravilo dokazno oceno prerekane cenitve. V izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, ali je v cenitvi tudi samo zasledilo nasprotja, pomanjkljivosti oziroma meni, da obstaja utemeljen dvom o njeni pravilnosti. Prav tako ni poskušalo s strani dolžnice zatrjevanih pomanjkljivosti oziroma dvoma odpraviti z zaslišanjem cenilca. V kolikor pa sodišče prve stopnje meni, da je cenitev strokovna in prepričljiva ter nepravilnosti ne vsebuje, pritegnitev drugega cenilca ni utemeljena in posledično tudi ne naložitev plačila predujma za cenilca stranki, ki se s prvotno cenitvijo ne strinja, saj sodišče za ugotovitev vrednosti nepremičnine ne potrebuje soglasja strank s cenitvijo, ki jo samo sprejema.
ZDR-1 člen 34, 36, 109, 109/1, 110, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Sodišče prve stopnje v zvezi z navedenim nadaljnjim pogojem za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni upoštevalo, da je bila tožnica že dalj časa pred spornim obdobjem v bolniškem staležu in da je bilo s pravnomočno sodbo na podlagi pripoznave ugotovljeno, da je bila tožnica tudi v obdobju od 19. 12. 2018 do 17. 1. 2019 nezmožna za opravljanje dela, da tožnica sploh še ni začela z delom v poslovalnici na C., kamor je bila premeščena 12. 9. 2018, torej v času bolniške odsotnosti, ki jo je nastopila 27. 7. 2018, ter da je bila pri toženi stranki zaposlena od 1. 1. 2008 dalje, torej več kot 11 let. Tožnica res ni sprotno obveščala tožene stranke o svojem stanju, vendar pa je tožena stranka vedela, da tožnica ni sposobna delati in da zato na delo ni prišla. Tako njeno ravnanje ne more v tolikšni meri porušiti zaupanja tožene stranke do tožnice in tudi ne organizacije dela v poslovni enoti na C., kot je to napačno zaključilo sodišče prve stopnje. Tudi v primeru tožničine bolniške odsotnosti, v kolikor bi ZZZS tožnici pravilno podaljšal bolniški stalež tudi po 17. 12. 2018, bi tožena stranka morala organizirati delovni proces, kot ga je. Tožena stranka je bila obveščena, da se je tožnica pritožila zoper odločbo ZZZS z dne 13. 12. 2018 in da je v socialnem sporu izpodbijala tudi odločbo zdravstvene komisije ZZZS z dne 9. 1. 2019. Iz tega izhaja, da je tožnica utemeljeno pričakovala podaljšanje bolniškega staleža, saj za delo ni bila zmožna. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ni podan pogoj po prvem odstavku 109. člena ZDR-1, da nadaljevanje delovnega razmerja med strankama ni možno niti do izteka odpovednega roka, saj ugotovljena kršitev tožnice ni v tolikšni meri vplivala na medsebojna razmerja, njuno medsebojno zaupanje in na možnost nadaljnjega sodelovanja, da bi opravičevala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnici podala tožena stranka.
vročitev sodnega pisanja - fikcija vročitve - dejanski prejem pisanja - začetek teka roka za vložitev pritožbe - prepozno vložena pritožba
Določba četrtega odstavka 142. člena ZPP ločuje čas nastopa fikcije vročanja pisanja od tega, da se naslovniku omogoči dejanska seznanitev z vsebino sodnega pisanja na način, da ga vročevalec pusti v njegovem predalčniku. Prepozno vložena pritožba je posledica pritožnikove napačne razlage zakonske določbe, ki bi se ji lahko izognil, če bi na pošti dvignil pisanje.
Neizročitev seznama etažnih lastnikov, na katero se tožeča stranka sklicuje, ne pomeni spremembe pravne narave pogodb na način, da jih je namesto v imenu in za račun etažnih lastnikov upravnik sklenil v svojem imenu in za svoj račun.
ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 11. OZ člen 179. ZPP člen 13.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - dokazna ocena - premoženjska škoda - izvedenec finančne stroke - zdravstvena dokumentacija - enotna odškodnina - nepremoženjska škoda - predhodno vprašanje - zavrnitev dokaza - vzročna zveza
Neutemeljene so pritožbene trditve, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do posameznih postavk nepremoženjske škode. Pravilno je pojasnilo, da se pri določitvi odškodnine za nepremoženjsko škodo na podlagi ZPŠOIRSP odmeri enotna odškodnina za to škodo, o čemer se je že večkrat izreklo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
ZS člen 83, 83/3, 83/3-8, 83a, 83a/1. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/2. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 296, 296/1, 296/2, 296/3, 296/4. Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (2020) točka 1, 1-4.
stečajni postopek nad pravno osebo - objava oklica o začetku stečajnega postopka - zamuda roka za prijavo terjatve - prenehanje terjatve - zavrženje prijave terjatve - posebni ukrepi - epidemija - COVID-19 - nujne zadeve - tek rokov
Šele Odredba o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ je določila, da sodišča (od 31.3.2020) opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, kot to določa 83. člen ZS, od teh pa se kot nujne niso (več) štele zadeve prisilne poravnave in stečaja. To pa pomeni, da je rok za prijavo terjatve v tej zadevi tekel tudi v času do 30.3.2020, ko se je iztekel trimesečni rok za prijavo terjatev.
DRUŽINSKO PRAVO - TUJCI - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035132
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 32. DZ člen 161. ZPP člen 102, 102/1, 102/2.
spor iz razmerja med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - začasna odredba v družinskih sporih - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - dokazni standard verjetnosti - ogroženost otroka - največja otrokova korist - tuje državljanstvo - pravica do uporabe svojega jezika v postopku - pravica do tolmača - pravica do svobode gibanja - prepovedan prehod preko državne meje - neizvedba predlaganih dokazov - postavitev izvedenca - začasna preživnina - razporeditev preživninskega bremena - zvišanje preživnine - izvajanje stikov - vzdrževanje stikov v korist otroka - omejevanje stikov zaradi epidemije
Toženki svoboda gibanja in možnost prehajanja preko državne meje ni bila odvzeta. Omejena je toliko, da do dokončne odločitve o zadevi s seboj ne more odpeljati (tudi) mladoletne hčerke, kar je enkrat storila samovoljno in zaradi česar tožnik (oče) ni videl hčerke šest mesecev. Ker toženka nima celotnega uvida v korist mladoletne hčerke, bo morala sedaj počakati, da sodišče v tej pravdni zadevi pravnomočno odloči.
Toženkine zahteve po tem, da mora tožnik s testom izkazati, da ni okužen z virusom Covid-19, so pretirane. Tako kot se toženka ne testira, se tudi tožniku ni treba testirati, da bi lahko imel stike s hčerko.