ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/5. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba vzgoje in izobraževanja Slovenije člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
Tožena stranka je tožnici redno odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v okviru roka za podajo odpovedi, ki je začel teči, ko je prejela odgovor ministrstva, s katerim je odreklo soglasje k povečanju števila knjižničarjev. Tega dne je dokončno ugotovila, da dela ene izmed treh knjižničark ne bo več potrebovala, nakar je vse tri delavke ocenila in podala odpoved tožnici, ki je prejela najnižje število točk. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zakonita.
obstoj delovnega razmerja – podjemna pogodba – nadzor
Ker sta stranki prostovoljno sklenili podjemno pogodbo, tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni utemeljen.
Na podlagi dejstva, da je tožena stranka tožnico pri delu nadzorovala, ne pomeni, da je bila tožnica v delovnem razmerju, saj ima naročnik tudi pri podjemni pogodbi pravico nadzorovati posel in dajati navodila, če to ustreza naravi posla.
ZGD-1 člen 305, 390, 390/4, 397, 305, 390, 390/4, 397.
ničnost sklepov skupščine - manjšinski delničarji - javni red in morala
Ničen je tisti sklep skupščine, ki je po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom; presoja se torej vsebina sklepa samega, ne pa okoliščine v katerih je bil sklep izglasovan ali namen in motivi, ki so delničarje vodili do sprejema takšnega sklepa. Sodišče prve stopnje ima v tem delu prav, ko navaja, da v obravnavanem primeru iz vsebine spornega sklepa ni razvidno, v čem bi ta nasprotoval morali oz. javnemu redu. Gre za to, da je po zatrjevanju tožeče stranke z izpodbijanim sklepom skupščine tožena stranka razveljavila svoj sklep, ki je bil sprejet že na seji skupščine dne 30.6.2006 (in tedaj ni bil izpodbijan), da se del dobička uporabi za nagrado upravi (prvemu tožniku) v delnicah. Sama vsebina izpodbijanega sklepa torej ne kaže na nič drugega kot na to, da se razveljavi pred tem že sprejet sklep skupščine, njegova vsebina torej ni v nasprotju z moralo, ravno tako pa tudi ne z javnim redom.
Ob vložitvi upnikovega predloga za nadaljevanje postopka dne 21.5.2003 pogoji za uveljavljanje upnikove terjatve do družbenikov res še niso bili izpolnjeni, ker je tedaj prvotni dolžnik še obstajal. Ker pa o navedenem predlogu ni bilo odločeno in so pogoji za nadaljevanje postopka zoper družbenike nastopili kasneje, razloga "preuranjenosti" predloga za nadaljevanje ni bilo mogoče uporabiti.
Po določbi 1. odst. 41. čl. ZVPot (Ur.l. RS, št. 20/98 s spremembami) je podjetje, če molče ali izrecno pogojuje nakup blaga ali opravljanje storitev z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago ali opravi storitev po prejemu predplačila, dolžno potrošniku ob dobavi blaga ali izvedbi storitev obračunati in plačati obresti po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece.
sodno varstvo - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - predhodni postopek pri delodajalcu - javni uslužbenec
Obvestilo o prenehanju delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, nima pravne narave odločbe oziroma sklepa, zoper katerega bi imela tožnica možnost pritožbe. Njeno vlogo naslovljeno na predstojnika, je zato treba šteti kot zahtevo za odpravo kršitve, kar pomeni, da bi bila tožba dopusta le pod pogojem, da bi se zoper odgovor naslovnika pritožila. Ker ni tako ravnala, ampak je po prejemu odgovora vložila tožbo neposredno na sodišče, je tožbo treba zavreči.
Drži, da daljnovod kot gradbeni objekt sam po sebi ni nevarna stvar, vendar se je po njem v času nezgode prenašal električni tok pod visoko napetostjo, daljnovod poteka v neposredni bližini stanovanjske hiše, do nezgode ni prišlo, ko se je tožnik z lestvijo dotaknil žic daljnovoda, električni tok je torej preskočil brez neposrednega dotika. Naštete okoliščine kažejo, da gre pri dejavnosti prve tožene stranke (prenos električne energije po daljnovodu pod visoko napetostjo) za nevarno dejavnost, saj v opisanih okoliščinah nevarnosti za nastanek škode na življenju in zdravju ter premoženju ljudi kljub zadostni skrbnosti očitno ni mogoče imeti vselej pod kontrolo. Predvidljivost se presoja z vidika obratovalca, merilo je objektivno in abstraktno (posebej skrben strokovnjak). Tožnikove osebne lastnosti (in njegova skrbnost) pridejo v poštev šele pri ugotavljanju njegove morebitne soodgovornosti in same po sebi ne morejo biti podlaga oprostitvi odgovornosti po 2. odstavku 177. člena ZOR.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZFPPod člen 27, 27/5, 27, 27/5.
odgovornost družbenika - obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik
Za presojo ali tožena stranka predstavlja aktivno družbenico v smislu obrazložitve odločbe US št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002 ni pomembno da družba v času, ko je tožena stranka postala njena družbenica, ni več poslovala, niti da je terjatev tožeče stranke do te družbe nastala že prej, temveč je pomembno, da je bila družba tedaj še živeča, da je bila tožena stranka prisotna v poslovanju te družbe in da ji je bilo finančno stanje ob vstopu v družbo poznano ter da je kot družbenica in zakonita zastopnica imela možnost vplivati na poslovanje družbe.
neobrazložen ugovor - sklep o nadaljevanju izvršbe - novo sredstvo izvršbe
Ker dolžnik v svojem ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe ni navedel takšnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo na novem sredstvu ali predmetu izvršbe, in tudi ni predložil ustreznih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno štelo njegov ugovor za neobrazložen in ga iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljenega.
ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4. ZPIZ-1 člen 36, 177. Sporazum o vprašanjih nasledstva (MSVN) člen 8.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanec - izbirna pravica - Sporazum o vprašanjih nasledstva
Zaradi že uveljavljene pravice do pokojninske dajatve pri tujem vojaškem nosilcu zavarovanja v letu 1997 po predpisih novonastale Jugoslavije po Zakonu o vojaški službi Jugoslavije, tožnika ni mogoče šteti za upravičena iz 4. odstavka 2. člena ZPIZVZ. S tem, ko mu je bila pravica priznana in odmerjena tudi upoštevaje pokojninsko dobo, dopolnjeno po pokojninskem in invalidskem zavarovanju vojaških zavarovancev bivše SFRJ, je izčrpana izbirna pravica.
Določbe MSVN niso neposredno uporabljive, saj niso dovolj konkretizirane in predstavljajo le podlago za sprejetje dvostranskih dogovorov, ki bodo uredili medsebojne pravice in obveznosti držav naslednic SFRJ. Med Slovenijo in Srbijo do takega sporazuma še ni prišlo, Slovenija pa je obveznost za izplačevanje vojaških pokojnin prevzela in uredila že z ZPIZVZ.
URS člen 29. ZKP člen 307, 307/3, 371, 371/1-11, 371/2.
sojenje v obtoženčevi navzočnosti – ustavno kazensko procesno jamstvo – omejitev pravice do sojenja v navzočnosti – sklep o sojenju v nenavzočnosti – pisna izdelava sklepa – pravica do pritožbe
Sklep o sojenju v obtoženčevi nenavzočnosti je potrebno izdelati pismeno in zoper tak sklep je dovoljena tudi posebna pritožba, ki pa suspenzivnega učinka nima. Iz zapisnika o glavni obravnavi je razvidno, da je sodišče sklep o sojenju v nenavzočnosti obt. sicer sprejelo in ga vpisalo v zapisnik o glavni obravnavi skupaj s kratko obrazložitvijo, vendar brez pouka strankam o pravici do pritožbe. Jasno je, da je mogoče tak sklep izpodbijati tudi v pritožbi zoper sodbo. Glede na to, da izpodbijana sodba razlogov o tem, zakaj se je sodišče odločilo za sojenje v nenavzočnosti obtoženca, ne vsebuje, je jasno, da je sodišče prve stopnje s tem zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. tč. 1. odst. 371. čl. ZKP. Pri sklepu o sojenju v obtoženčevi nenavzočnosti gre gotovo za pomembno oz. lahko odločilno procesno okoliščino, zato morajo biti razlogi za sprejem takega sklepa v razlogih sodne odločbe vselej navedeni.
pravica do pokojnine - pokojnina pod posebnimi pogoji - azbestni zakon
Kljub temu, da je tožnik delal v podjetju, v katerem se je v proizvodnih procesih uporabljal azbest, ni upravičen do pokojnine pod posebnimi pogoji, saj na dan izdaje odločbe tožene stranke, katere zakonitost se presoja, ni izpolnjeval kumulativno predpisanih pogojev 53 let starosti in 35 let pokojninske dobe.
povrnitev premoženjske škode - popolna odškodnina - začetek teka zamudnih obresti
V primeru, če bi tožnik izkazoval premoženjsko škodo s predložitvijo računov za popravilo osebnega avtomobila, bi mu bilo moč priznati, zakonske zamudne obresti do takrat dalje, ko je škodo saniral. A v danem primeru je tožnik tožbeni zahtevek prilagodil dognanjem izvedenca, ki pa je škodo računal po cenah na dan izdelave mnenja in zato je utemeljena prisoja zakonskih zamudnih obresti od tega dne dalje.
Tožnica je tista, ki mora dokazati svojo lastninsko pravico, in ji v tem postopku to ni uspelo. Tožnici je uspelo izkazati le, da gre za tako zemljišče, ki bi na podlagi zakonodaje, ki je urejala lastninjenje, moralo preiti ali v last države, ali v last občine. V tej pravdi Občina ni udeležena, po mnenju pritožbenega sodišča pa bi morala tožnica s tožbo zajeti tudi njo. Brez njene udeležbe in sodelovanja v tem postopku ni mogoče pravilno rešiti vprašanja aktivne legitimacije in tudi tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
Sodišče prve stopnje je natančno ugotovilo vse objektivne okoliščine o tem, kdaj je bilo zdravljenje tožnice zaključeno, ni pa ugotovilo niti ugotavljalo subjektivnih okoliščin. Kdaj je oškodovanka lahko, oz. bi ob primerni skrbnosti morala vedeti za končano zdravljenje.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZPP člen 311, 311/1, 311, 311/1. OZ člen 1060, 1060.
zamudne obresti - tek - prepoved ultra alterum tantum - odločba ustavnega sodišča
Ker je bila glavna obravnava v postopku na prvi stopnji končana dne 29.3.2005, sodišče pa sodi na podlagi tistega dejanskega in pravnega stanja, kakršno obstaja v trenutku zadnje glavne obravnave, sodišče prve stopnje nedvomno (še) ni moglo upoštevati odločbe Ustavnega sodišča R Slovenije, št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006, saj jo je Ustavno sodišče R Slovenije izdalo (šele) skoraj 1 leto po končani glavni obravnavi. Sodišče prve stopnje je zato pri odločanju o obrestnem delu tožbenega zahtevka (o zamudnih obrestih od glavnice ter izvršilnih in pravdnih stroškov) lahko uporabilo le takrat (še) veljavni čl. 1060 OZ (v zv. s čl. 277/I ZOR). Tudi sicer je sodišče prve stopnje s cit. sodbo (sedaj pravnomočno) odločilo le o obveznosti tožene stranke plačila obravnavanih zamudnih obresti po temelju. Ker pa trenutek plačila obveznosti vnaprej ni znan oz. določen, o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti še ni moglo biti (pravnomočno) odločeno. O višini terjatve bo v morebitnem izvršilnem postopku pravnomočno odločilo šele izvršilno sodišče, ki bo pri tem moralo upoštevati dan plačila in vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti.
pravice na podlagi invalidnosti - prostovoljna vključitev v obvezno zavarovanje
Vse pravice iz invalidskega zavarovanja na podlagi II. in III. kategorije invalidnosti pridobijo le zavarovanci iz 13. in 14. člena ZPIZ-1, ki so zaposleni (v delovnem razmerju), in iz 22. člena ZPIZ-1 (brezposelni zavarovanci). Tožnik, ki je bil v času nastanka invalidnosti zavarovan po 34. členu ZPIZ-1 (prostovoljno vključen v obvezno zavarovanje), pridobi pravice iz invalidskega zavarovanja le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
odlog izvršbe na predlog tretjega - verjetnost obstoja izvršbo preprečujoče pravice na predmetu izvršbe
Presoja vprašanja, ali je tretji verjetno izkazal, da ima na nepremičnini kot predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje, je bila v izvršilnem postopku izčrpana ob odločanju o ugovoru tretjega, saj bi sodišče prve stopnje, če bi presodilo, da pravica ni verjetno izkazana, na podlagi petega odstavka 64. člena ZIZ ugovor tretjega iz tega razloga zavrnilo kot neutemeljen in tretji ne bi imel podlage za začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na nepremičnino ni dopustna. Tako se predlog tretjega za odlog izvršbe preizkuša le še glede obstoja pogojev iz 73. člena ZIZ, torej 1) ali je tretji zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, in 2) ali je tretji obstoj svoje pravice na nepremičnini izkazal s takšno stopnjo verjetnosti, da ni treba izkazati verjetnosti obstoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode (prvi odstavek 73. člena ZIZ), ali pa je obstoj pravice izkazal z manjšo stopnjo verjetnosti in mora zato izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ).