KZ člen 303, 303/1, 303, 303/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11. ZPol člen 3, 3-3, 3-3, 3.
napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - grožnja z napadom - čas izvršitve grožnje - izbira kazenske sankcije - odmera kazni
Določba 303. čl. KZ določa, da to kaznivo dejanje stori, kdor napade ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo, ko ta opravlja naloge javne ali državne varnosti ali čuva javni red. Pri tem je irelevantno, kdaj bi se napad izvršil. Za obstoj kaznivega dejanja namreč zadostuje že sama grožnja z napadom. Kljub temu da je bila obdolženčeva grožnja usmerjena v čas, ko oškodovanec ne bo več uradna oseba, je glede na zgoraj navedeno, obdolženec izpolnil vse zakonske znake tega kaznivega dejanja.
Leasingojemalec ni oškodovanec v kazenskem postopku v smislu 6. alineje 144. člena ZKP glede predmeta leasinga dokler ne plača zadnji obrok leasinga, saj šele takrat predmet leasinga prejme v last.
ZIZ člen 65, 65/2, 65/3, 87. ZPP člen 9. OZ člen 131, 132, 164.
nedopustnost izvršbe – nasprotovanje ugovoru tretjega – načelo vestnosti in poštenja – škoda na zarubljenih vozilih – odškodninska odgovornost – zastavna pravica
65. čl. ZIZ.
Nasprotovanje ugovoru tretjih samo po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja, vendar, ko stranka v postopku uporabi pravico, ki ji sicer gre po zakonu, mora kljub temu ravnati z vestnostjo in poštenjem, saj sicer tvega stroškovne posledice, ki sledijo njeni procesni odločitvi.
kaznivo dejanje nasilništva - znaki - dejansko stanje
Ker se v opisu dejanja trdi, da je obdolženčevo izvršitveno dejanje povzročilo prestrašenost in ogroženost ne le v družini, temveč tudi v javnosti, okoliščina, da je družina že pred obravnavanim kaznivim dejanjem razpadla, ni odločilo.
pogojna obsodba - pogoji za izrek oziroma preklic pogojne obsodbe
Odločilni razlog, da sodišče namesto kazni izreče pogojno obsodbo, za katero se zavzema zagovornica, je namreč pozitivna prognoza, da storilec ne bo ponavljal kaznivih dejanj. Pozitivna prognoza mora temeljiti na skrbni presoji okoliščin, katere zakon izrecno poudarja. Te so: osebnost storilca, njegovo prejšnje življenje, njegovo obnašanje po storjenem kaznivem dejanju, stopnja kazenske odgovornosti in druge okoliščine, v katerih je dejanje storil.
Strokovno ugotovljene tržne vrednosti obravnavane nepremičnine po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče izpodbiti zgolj s subjektivno oceno dolžnika, ki temelji zgolj na domnevah.
Ugovor je obrazložen, kadar dolžnik navede taka pravnopomembna dejstva, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka. Prav to pa je v obravnavanem primeru storil dolžnik. V ugovoru je dokazno podprto zatrjeval, da je svojo obveznost do upnika poravnal.
ZPP člen 318, 318/1, 318, 318/1. ZMZPP člen 12, 12.
zamudna sodba - skrite napake - vročanje
Ker sta sedeža obeh pravdnih strank v državah članicah Evropske unije, je treba za vprašanje vročanja uporabiti Uredbo sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29.5.2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah.
Bistvo je v tem, da predmet izpolnitve, za katerega se je po pogodbi tožena stranka zavezala, ne ustreza predmetu izpolnitve, ki ga tožeča stranka s tožbenim zahtevkom uveljavlja. Logična posledica take ugotovitve pa je, da tožeča stranka svoje terjatve z verjetnostjo ni izkazala.
vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - zamuda naroka
Iz pooblastila sicer izhaja, da ne velja za sodna vročanja, vendar je takšna omejitev po mnenju pritožbenega sodišča brez pravnega učinka, saj je v nasprotju z namenom pooblastila; slednje je v tem, da pooblaščenec opravlja pravdna dejanja za stranko (1. odst. 86. čl. ZPP). Če se mu sodna pisanja ne bi vročala, pravdnih dejanj ne bi mogel opravljati.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - subjektivna nevarnost
Namen začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve je sicer res varstvo tožeče stranke pred ravnanji tožene stranke, vendar zgolj v primeru uveljavljanja začasne odredbe zaradi zatrjevane subjektivne nevarnosti za izvedbo uspeha sodnega postopka (3. odst. 270. čl. ZIZ), je dolžnost predlagatelja tako nevarnost tudi izkazati.
Pri zahtevkih na izpodbijanje skupščinskega sklepa že pravovarstveni zahtevek na razveljavitev sklepa obsega tudi zahtevek na prepoved družbi opraviti pravna dejanja na podlagi takega sklepa. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v izpodbijanem skupščinskem sklepu res ni izrecno navedeno, da se prednostna pravica dosedanjih delničarjev izključuje. Ne strinja pa se z ugotovitvijo, da to tudi pomeni, da v konkretnem primeru prednostna pravica obstoječih delničarjev ni izključena. Tožena stranka je v spornem sklepu med drugim določila, da se delnice uporabijo tudi za obrambne mehanizme pred sovražnimi prevzemi.
ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 289, 38, 38c, 38c/2, 289. ZPP člen 155, 155. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen tar št 1, 1/4, tar št 1, 1/4.
Če razpisanega rubeža izvršitelj, zaradi kakršnegakoli upnikovega ravnanja, v konkretnem primeru je bil to upnikov preklic rubeža in predlog za odlog premičninske izvršbe, ni izvedel, gre izvršitelju nagrada v višini 25 % plačila, ki bi mu sicer pripadalo za opravo rubeža po tarifni števili 1 Pravilnika, saj plačilo za opravljen rubež ne zajema zgolj neposredne oprave rubeža na kraju samem, temveč tudi priprave nanj (razpis rubeža, obveščanje sodišča in strank in podobno).
Stroškov, ki nastanejo upniku z vložitvijo zahteve, da o izvršiteljevem obračunu
stroškov odloči sodišče, ni mogoče naložiti v plačilo izvršitelju kot separatnih stroškov.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je potrebno vzpostaviti stanje, kakršno bi bilo brez takšne odločitve delodajalca, kar pomeni, da je delavec upravičen do nadomestila plače za ves čas do ponovne reintegracije v delovno razmerje. Če je bil v tem času nezaposlen in ni imel nikakršnih prejemkov, je upravičen do povračila celotnega prikrajšanja, če pa se je zaposlil pri drugem delodajalcu in s tem pripomogel k zmanjšanju škode, se njegovi prejemki na podlagi te druge zaposlitve upoštevajo pri odločanju o višini nadomestila plače, ki bremeni njegovega nekdanjega delodajalca. Za konkretni primer to pomeni, da je tožnica upravičena do razlike med plačo, kakršno bi, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, prejemala pri toženi stranki, in plačo, ki jo je prejela v tem času na podlagi zaposlitve pri drugem delodajalcu.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 116, 116/1, 120, 120/2.
zamudna sodba - vročanje - pritožba - vrnitev v prejšnje stanje
Napak, ki jih je v zvezi z vročanjem tožbe v odgovor zagrešilo sodišče prve stopnje, ni mogoče uveljaviti kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ker je predpostavka za odločanje utemeljenosti predloga za vrnitev v prvotno stanje opravičljiva zamuda roka, ki se je pripetila stranki. Ker se vprašanje pravilnosti vročitve presoja v okviru pritožbe zoper zamudno sodbo, predlog za vrnitev v prejšnje stanje na podlagi zatrjevanih napak ni utemeljen.
Ker tožnik ob imenovanju za veterinarskega inšpektorja ni izpolnjeval vseh pogojev, da bi bil oproščen opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja, sta sklepa tožene stranke, s katerima mu je naložila opravljanje tega izpita v roku enega leta, zakonita.
Ker tožnica ob imenovanju za veterinarskega inšpektorja ni izpolnjevala vseh pogojev, da bi bila oproščena opravljanja strokovnega izpita za inšpektorja, sta sklepa tožene stranke, s katerima ji je naložila opravljanje tega izpita v roku enega leta, zakonita
Odmera stroškov za konferenco s stranko (100 točk), ki je nujna predpostavka za sestavo odgovora na predlog, je že zajeta v postavki ugovor na predlog.
javni uslužbenec - inšpektor - izpit za inštruktorja
Ker tožnik v času, ko je bil imenovan za republiškega veterinarskega mejnega inšpektorja (v letu 1993), ni izpolnjeval vseh pogojev za imenovanje (imel je opravljen le strokovni izpit po ZZVZ, ne pa specializacije in strokovnega izpita za delavce v državni upravi), ni oproščen opravljanja izpita za inšpektorja. Iz tega razloga sta sklepa tožene stranke, s katerima mu je naložila opravljanje navedenega izpita v roku enega leta od izpolnitve pogojev, zakonita.
izvršba - več izvršilnih sredstev - več predmetov izvršbe
Sodišče prve stopnje je materialno pravno pravilno odločilo, ko je na upnikov predlog dovolilo izvršbo tudi še na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, čeprav je izvršba bila že na dolžnikovo pokojnino, ki mu jo izplačuje ZPIZ. Izplačevalec pokojnine in organizacija za plačilni promet morata upoštevati omejitve iz 102. čl. ZIZ.