ZMZPP člen 17, 17/1. Zakon o izmenama i dopunama Zakona o privatizaciji (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o privatizaciji, Srbija, 2015) člen 31, 31/1, 31/3, 31/4,31/6, 37.
Postopek priznanja in izvršitve tujih sodnih odločb je v neposredni vzročni zvezi s postopkom, v katerem so bile tuje sodne odločbe izdane. Do postopka priznanja pride prav zaradi predhodno izdanih tujih sodnih odločb. Zato je mogoče šteti, da postopek priznanja tujih sodnih odločb pravzaprav pomeni nadaljevanje pravnomočno končanih sodnih postopkov, saj predstavlja odločitev o tem, ali pravice in obveznosti, ki so bile pridobljene pred tem v sodnih postopkih, učinkujejo tudi na od države izdaje sodbe različnem teritoriju. Postopek priznanja tuje sodne odločbe je zato smiselno šteti kot »zadnji« del sodnega postopka iz tretjega odstavka 31. člena ZSDZP.
ZArbit člen 42. Konvencija o priznavanju in o izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen 5.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - pridržek javnega reda - načelo kontradiktornosti
Nasprotni udeleženec je v arbitražni klavzuli pristal na pravila Baltskega mednarodnega arbitražnega sodišča, vključno s pravili o roku, ki velja za odgovor na tožbo, kakor tudi o jeziku, v katerem teče postopek. Zato pritožbene trditve o nezmožnosti sodelovanja iz teh razlogov, predstavljajo pritožnikovo očitno ravnanje v nasprotju s svojim predhodnim ravnanjem (prepoved venire contra factum proprium). Ob tem pa niso bile ugotovljene kakšne posebne okoliščine, ki bi terjale drugačno presojo (npr. da si je prizadeval zagotoviti tolmača za pridobitev prevodov listin iz latvijskega v katerega od širše uporabljanih jezikov (npr. angleščino), angažirati odvetnika v državi arbitražnega tribunala in podobno, kar bi mu omogočilo, da se udeležuje postopka in zavaruje svoj položaj v njem, pa tega kljub ustrezni skrbnosti ni mogel storiti pravočasno).
V postopku s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka po tretjem odstavku 23. člena ZUstS, je presoja o tem, kateri zakon bi moralo sodišče uporabiti pri svojem odločanju, v domeni sodišča, ki v okviru svoje pristojnosti v postopku odloča o stvari. Vnaprejšnji inštančni preizkus pravilnosti izbire prava, ki ga namerava sodišče uporabiti pri odločanju v okviru njegove pristojnosti, v stadiju postopka s pritožbo zoper sklep o prekinitvi postopka praviloma ni možen; pomenil bi namreč nedopusten poseg v zakonsko urejen sistem stopenjskega odločanja in pravice strank do zajamčenih pravnih sredstev.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče je na podlagi četrtega odstavka 357.a člena ZPP pritožbo zavrnilo, ker sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera ni moglo samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti, z razveljavitvijo pa tudi ni poseglo v strankino pravico do sojenja v razumnem roku (prvi in drugi odstavek 355. člena ZPP).
izločitev sodnikov višjega sodišča - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodnika - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu
Bistveni razlog obravnavane zahteve za izločitev višjih sodnikov je predlagateljevo nezadovoljstvo z njihovim postopanjem v predhodnem pritožbenem postopku v isti zadevi. Takšno nezadovoljstvo pa ne more utemeljiti izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP. Stranka ima namreč za odpravo domnevnih napak in nezakonitosti v dosedanjem postopku ali drugih postopkih, v katerih je bila udeležena, na voljo prav v ta namen z zakonom predvidena (redna in izredna) pravna sredstva oziroma druge procesne institute v okviru tistega postopka.
obnova pritožbenega postopka - odprava odločbe - razlogi za obnovo postopka - pravnomočna sprememba, razveljavitev ali odprava odločbe drugega organa
Predpostavka za dovoljenost obnovitvenega predloga je tudi obstoj možnosti za predlagatelja doseči ugodnejšo odločbo in mora biti zato podana pri uveljavljanju vseh obnovitvenih razlogov. V konkretnem primeru, ko se je sodba sodišča druge stopnje v celoti oprla na odločbo Socialne inšpekcije, ki je bila kasneje odpravljena, to samo po sebi utemeljuje domnevo možnost pričakovati drugačno odločitev v obnovljenem postopku.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - upoštevni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Toženka v pritožbi navaja, da bi moralo sodišče druge stopnje zadevo vrniti v novo sojenje le glede 12.417,88 EUR in ne glede 21.874,10 EUR. S tem po presoji Vrhovnega sodišča ne uveljavlja pravno upoštevnih razlogov, ki spadajo v okvir 357.a člena ZPP. Vrhovno sodišče sme glede na določbo 357.a člena ZPP namreč presojati le, ali so obstajali razlogi za razveljavitev prvostopenjske sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču, ali pa bi moralo drugostopenjsko sodišče sámo odpraviti kršitve prvostopenjskega sodišča
Sodišče v Gorici je z odločbo (s sklepom o izvršbi; decreto ingiuntivo) opr. št. 297/2001 dolžniku (v tem postopku predlagatelju) naložilo, da upniku (v tem postopku nasprotnemu udeležencu) v 40-ih dneh od vročitve odločbe plača 152.711.250 lir s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in 1.919.600 lir stroškov postopka. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi vložil ugovor (opposizione a decreto ingiuntivo) in v ugovornem postopku vložil tudi nasprotni zahtevek. O ugovoru predlagatelja (ne o pritožbi kot je zmotno zapisano v prevodu; točka a) izreka) in njegovem nasprotnem zahtevku (točka b) izreka) je isto sodišče, ki je odločilo že o predlogu za izvršbo, odločilo z odločbo opr. št. 537/09. Iz obrazloženega tako sledi, da je postopek, ki se je končal z odločbo opr. št. 537/09, izšel iz postopka, ki se je zaključil z odločbo opr. št. 297/2001.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00037129
ZIZ člen a42b. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1/1, 36, 39, 45. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - avstrijska sodna odločba - pridržek javnega reda - nadomestilo plače za čas dopusta - plačilo dodatka - civilna zadeva - sodna praksa SEU - predhodno vprašanje - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Sodišče EU se je z vprašanjem uporabljivosti Uredbe Bruselj I bis v primeru zahtevkov avstrijskega sklada BUAK že ukvarjalo kot s predhodnim vprašanjem v zadevi C-579/17 z dne 28. 2. 2019. Pojasnilo je, da je treba termin "civilne in gospodarske zadeve" po uredbi razlagati avtonomno, in presodilo, da imajo terjatve BUAK za plačilo prispevkov za nadomestilo za dopust naravo civilnopravne terjatve. Odločitve Sodišča EU o predhodnih vprašanjih so zavezujoče za nacionalna sodišča držav članic EU.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - postavitev izvedenca - upoštevni pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Tožeča stranka v pritožbi graja zaključek sodišča druge stopnje, da je potrebna izvedba dokaza z izvedencem. Po presoji Vrhovnega sodišča s tem tožeča stranka ne uveljavlja pravno upoštevnih razlogov, ki spadajo v okvir 357.a člena ZPP.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pravnega sredstva - ugoditev pritožbi
Prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP dopuščata saniranje postopkovnih kršitev v postopku pred sodiščem druge stopnje, če je glede na njihovo naravo to mogoče. Kršitev tega pravila predstavlja pritožbeni razlog zoper tak drugostopenjski razveljavitveni sklep (drugi odstavek 357.a člena ZPP).
Pravice do pravnega sredstva ni mogoče razumeti kot pravice, da je vsaka dejanska ugotovitev ali pravna ocena izpostavljena dvostopenjskemu sojenju, bi drugostopenjsko sodišče kršitev, ki jo je očitalo sodišču prve stopnje, moralo sanirati samo. Gre namreč le za en vidik spora, s katerim je tožena stranka nasprotovala utemeljenosti tožbenega zahtevka.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - vpis v sodni register - predlagatelj - pritožba subjekta vpisa - ustanovitelj subjekta - pritožba ustanovitelja - udeleženec v postopku - pravni interes
Ustanoviteljica ni subjekt vpisa oziroma predlagateljica, zato bi ji bilo treba pravico do udeležbe priznati le, če bi bil lahko s sodno odločbo prizadet njen pravni interes. Zgolj dejstvo, da je ustanoviteljica subjekta vpisa in da gre za vpis spremembe, ki temelji na odločitvi ustanoviteljice kot edine družbenice, ne utemeljuje njenega pravnega interesa. Z izpodbijanim sklepom namreč ni prizadeta njena pravica ali njen pravni položaj v zvezi s subjektom vpisa.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Tožena stranka v pritožbi smiselno trdi, da je bila, ob pravilni uporabi materialnega prava, za kakršno se sama zavzema, razveljavitev prvostopenjske sodbe nepotrebna. Te trditve v pritožbenem postopku pred Vrhovnim sodiščem niso upoštevne.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugotavljanje dejstev - materialno procesno pravo - neutemeljena pritožba
Sodišče druge stopnje je utemeljeno razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, ker bo treba ugotavljati dejstva, ki zaradi pomanjkljivega materialnega procesnega vodstva še niso bila zatrjevana.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe
Vrhovno sodišče je na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča druge stopnje, ker je ugotovilo, da sodišče druge stopnje kršitev postopka glede na njihovo naravo ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP).
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zavrnitev pritožbe - ocena dokazov
Upoštevaje, da določba 355. člena ZPP zaradi redakcijskih pomanjkljivosti nima na dokaze nanašajočega se glagola, kot ga ima za dejstva, je praznino mogoče zapolniti z razlago, da 355. člen ZPP zajema tudi neocenitev dokazov.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - konkretizirano ugovarjanje - pritožbene novote - pravica do izjave
Nasprotna udeleženka je smiselno nasprotovala priznanju tuje arbitražne odločbe, ni pa konkretizirala razlogov za nasprotovanje, zaradi česar se sodišče prve stopnje do njih niti ni moglo opredeliti. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o tem, da naj bi sodišče prve stopnje prezrlo navedbe v ugovoru nasprotne udeleženke.
V celotnem preostalem delu pritožbene trditve udeleženke predstavljajo pritožbene novote, za katere nasprotna udeleženka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že ob vložitvi 'ugovora' in jih zato pritožbeno sodišče kot nedovoljene ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvez s 37. členom ZNP).
smrt tožene stranke pred vložitvijo tožbe - zavrženje tožbe - dovoljenost pritožbe - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe
Obravnavan procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357.a člena ZPP. Sodišče druge stopnje namreč s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, marveč je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje.
ZMZPP člen 111. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34-1, 36, 45, 45/1, 45/2.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - odločba italijanskega sodišča - pridržek javnega reda - materialno pravo - dejansko stanje - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Zmotna uporaba nacionalnega prava ali prava EU (ali drugega mednarodnega prava) ne predstavlja dopustnega razloga za zavrnitev priznanja in izvršljivosti, saj je reševanje materialnopravnih vprašanj predvideno v okviru sistema pravnih sredstev v državi izvora, kar šteje kot zadostno pravno varstvo.
Enako velja za pritožnikove argumente (dejanske narave). Uredba Bruselj I izrecno prepoveduje ponovno preverjanja ugotovljenega dejanskega stanja v postopku priznanja in izvršitve. Nasprotni udeleženec zato ne more doseči ponovne obravnave teh istih vprašanj v postopku priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe v okviru (oziroma pod krinko) pridržka javnega reda.
izločitev sodnikov višjega sodišča - odklonitveni razlog - nezadovoljstvo z delom sodnika
Izločitev sodnikov pa je namenjena le zagotovitvi nepristranskega sojenja kot odraza ustavne pravice do sodnega varstva in ne odpravi nepravilnosti v postopku odločanja.