ZIZ člen 41. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 131/2-1, 131/2-2, 131/2-3, 131/2-4, 252, 296, 383, 390.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - zavrženje izvršilnega predloga - začetek osebnega stečaja - dovoljenost izvršbe ali zavarovanja - prepoved vložitve predloga za izvršbo - čas nastanka terjatve - ovira za izvršbo - izjeme - verodostojna listina - sodna odločba - prednostne terjatve - prednostno poplačilo - stečajna masa
Položaj, ko se je nad dolžnikom pred vložitvijo predloga za izvršbo začel postopek zaradi insolventnosti, ZFPPIPP izrecno ureja v prvem odstavku 131. člena, ki se glede na 383. člen ZFPPIPP uporablja tudi za postopek osebnega stečaja. Izvršilnemu sodišču navedena določba prepoveduje, da bi po začetku postopka zaradi insolventnosti zoper dolžnika izdalo sklep o izvršbi ali zavarovanju. Izjeme od tega pravila so za dovolitev izvršbe določene v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP, v osebnem stečaju pa še v 390. člena ZFPPIPP.
V obravnavani zadevi upnik ne zahteva izvršbe za terjatev, ki se po 390. členu ZFPPIPP poplača iz stečajne mase prednostno, zato ostane še presoja, ali gre za katero od izjem iz drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Odgovor je negativen. Po navedeni določbi je namreč po začetku postopka zaradi insolventnosti sklep o izvršbi dopustno izdati le, ko gre za izvršbo na podlagi odločb, naštetih v 1. do 4. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP. Ni pa v ZFPPIPP predvideno, da bi bilo po začetku postopka zaradi insolventnosti dopustno izdati sklep o izvršbi tudi na podlagi verodostojne listine.
Čeprav sicer drži, da začetek stečajnega postopka učinkuje le za terjatve upnikov, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, tako to še ne pomeni, da je za terjatve, ki so nastale po začetku stečajnega postopka, kljub prej začetemu stečajnemu postopku, dopustno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju mimo določbe 131. člena ZFPPIPP, oziroma, ko gre za osebni stečaj, tudi mimo določbe 390. člena ZFPPIPP.
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 31, 33, 34. ZPP člen 4, 4/1, 236a.
sodno varstvo (so)posesti - tožba zaradi motenja posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - namen regulacijske začasne odredbe - narava spora - začasna ureditev razmerja - obrazložen ugovor - pritožba zoper sklep o ugovoru - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - odklop vode - dovoljena samopomoč - prepričljiva dokazna ocena - graja dokazne ocene - načelo kontradiktornosti - pisna izjava priče - zaslišanje priče - neposredno ustno zaslišanje - oznaka nepremičnine v izreku - zmota o številki nepremičnine - očitna pisna pomota - materialno procesno vodstvo - etažni lastniki kot tožniki
Ugovor mora biti obrazložen. Dolžnik mora navesti relevantna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, ter predložiti dokaze, s katerimi jih dokazuje.
V ugovornem postopku, v katerem je že vzpostavljena kontradiktornost (obravnavajo se navedbe in dokazi obeh strank), se ponovno preverja zgolj utemeljenost ugovornih razlogov, izpolnjenosti materialnopravnih pogojev, ugotovljenih ob izdaji začasne odredbe, ki jih dolžnik v ugovoru ne izpodbija, pa ne (več).
Težko nadomestljiva škoda je pravni standard, ki ga ZIZ ne definira. Glede na vse okoliščine primera ga v vsakem primeru posebej napolnjuje sodna praksa. Pomemben element pri presoji izpolnjevanja zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe je narava spora, v katerem je odredba predlagana, in njegov namen.
Navedba ID znaka v izreku sodne odločbe glede na jasen opis prostora za identifikacijo spornega poslovnega prostora ni potrebna, očitno pomoto v zapisu ID številke pa lahko kadarkoli odpravi tožeča stranka (v predlogu) in sodišče (v sklepu).
Odločitev sodišča prve stopnje o predlogu stranke, da se osebam, ki so se zaradi udeležbe v postopku ali seznanitve s pravdnim spisom seznanile s podatki, ki vsebujejo poslovno skrivnost, prepove uporaba ali razkritje teh podatkov, pomeni sklep procesnega vodstva.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 965, 965/1. ZPP člen 286b, 286b/1, 337, 337/1.
odškodnina - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - padec na mokrih tleh - gostinski lokal - vzrok padca in zdrsa - snežne razmere - mokra in spolzka tla - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - čiščenje pohodne površine - opozorilne table za nevarnost - varnost gostov - pazljivost oškodovanca - običajna skrbnost povprečnega človeka - nesrečno naključje - nepazljivost oškodovanca - predlog za izvedbo dokazov - zavrnitev izvedbe dokaza
Tožnik je vedel, da zunaj sneži, lokal je poznal, saj je bil v njem reden gost. Ob vstopu na zunanjo teraso se je zato od njega kot povprečno, običajno skrbnega človeka pričakovalo, da se bo zavedal možnosti, da je terasa spolzka, ter da bo temu prilagodil način hoje in se gibal s povečano previdnostjo.
nepopolna pritožba - podpis pritožnika - podpis na pritožbi
Pritožba nasprotnega udeleženca ni popolna, ker na njej ni niti podpisa nasprotnega udeleženca niti podpisa njegovega odvetnika. Ker pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje, jo je kot nepopolno zavrglo sodišče druge stopnje (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s prvo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1).
DZ člen 167, 168, 168/1. URS člen 54, 54/1. ZNP-1 člen 108.
odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - nujni odvzem - namestitev v rejništvo - stiki pod nadzorom - pravica do družinskega življenja - dokazni standard verjetnosti - hiter postopek - ocena ogroženosti - zavarovanje koristi otrok - raziskovalna dolžnost - okoliščine konkretnega primera - celovita presoja - tehtanje pravic - milejši ukrep - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku
Predpostavka za nujni odvzem otroka po 167. členu DZ je z verjetnostjo izkazana tako huda ogroženost otroka, da je njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjim odvzemom staršem. Huda ogroženost je pravni standard in predstavlja osrednje vprašanje tovrstnih postopkov. Sodišče mora ugotoviti vrsto in obseg ogroženosti otrok. Odvzem lahko upraviči le tako neustrezno ravnanje starša, ki že povzroča resno škodo telesnemu in duševnemu zdravju otroka oziroma ravnanje starša, na podlagi katerega je mogoče s stopnjo precejšnje verjetnosti sklepati, da bo otroku povzročilo občutno škodo (ker bosta otrokovo telesno ali duševno zdravje in razvoj zaradi ravnanja starša očitno in trajno oziroma nepovratno prizadeta ali ker je mogoče predvideti, da ne bo mogoče uresničiti osnovnih ciljev socializacije, kot je razvoj otroka v samostojno in hkrati družbeno bitje). Ob odločanju o utemeljenosti predloga CSD za izdajo začasne odredbe o odvzemu otroka (prvi odstavek 168. člena DZ) mora sodišče presoditi vse v tistem trenutku znane okoliščine konkretnega primera in oceniti, ali napolnjujejo pravni standard hude ogroženosti otroka. Po vložitvi ugovora staršev, ko se vzpostavi kontradiktornost, pa mora skrbno preveriti upravičenost ukrepa tudi z vidika ugovornih navedb staršev. Ne sme presojati le svojega odločanja ob izdaji začasne odredbe (za nazaj) s podatki, ki so bili na voljo takrat. Starša namreč lahko navajata dejstva in predlagata dokaze vse do odločitve sodišča o ugovoru zoper izdano začasno odredbo. Oceniti mora tudi, če morda pridejo v poštev manj invazivni ukrepi, ki jih zagotavlja družini CSD.
CESTE IN CESTNI PROMET - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00089491
ZCes-1 člen 70, 95, 96, 99, 99/1, 99/2, 99/5, 99/6. SPZ člen 37, 37/1, 75, 75/1. ZPP člen 1, 18.
opustitvena (negatorna) tožba - tožba zaradi vznemirjanja lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - poseg v izvrševanje lastninske pravice - rekonstrukcija ceste - izgradnja občinske javne ceste - časovna komponenta vznemirjanj - začasnost - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - priključek na javno cestno omrežje - povezava z javno cesto - upravljavec občinske ceste - pristojnosti občine - pristojnost upravnega organa - izvajanje javnopravnih nalog - varstvo javnega interesa - upravno razmerje - upravnopravna zadeva - hierarhična podrejenost - civilnopravno razmerje - civilnopravna zadeva - omejitev lastninske pravice - dejansko stanje v naravi - dejanska uporaba - ustavno načelo delitve oblasti - prepovedane imisije - izdaja soglasja za cestni priključek - nadzor prometa na javni cesti
Rekonstrukcija ceste sama po sebi ne pomeni "enkratnega dejanja", ki kot tako ne bi moglo upravičevati negatornega varstva. Časovno nezanemarljiv poseg, ki traja tako v času vložitve tožbe kot tudi še v času zaključka obravnavanja, konkretno nekaj let, vsekakor pomeni poseg, ki ga je treba presojati in ustreza tudi kriterijem teorije, da je prepovedano le "trajno ali ponavljajoče se" vznemirjanje. Že zato ni posebej pomembno, koliko časa natančno bo predvidena rekonstrukcija javne ceste, ki meji na tožničino nepremičnino, še trajala.
Javne ceste so javno dobro, ki so namenjene splošni rabi in spadajo v upravno premoženje, zato so podvržene javnopravnemu režimu. Pri odločanju o utemeljenosti varstva, kot ga uveljavlja tožnica, je treba upoštevati javni interes, o tem pa se odloča v upravnem postopku.
napoved zahteve za sodno varstvo - razširitev obtožbe - izrek odločbe o prekršku - obrazložitev odločitve - konkretiziranost opisa prekrška - izjava - seznanitev z očitki - nerazumljivost izreka odločbe - meje uradnega preizkusa izpodbijane odločbe - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - odprava procesnih kršitev - zakonitost odločbe - izrek opomina - stek prekrškov - ekskulpacijski razlog - dokazno breme - pravna oseba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločitev o stroških postopka - sprememba odločbe na drugi stopnji - nedopusten pritožbeni razlog
S tem, ko je po napovedi pravne osebe, da bo vložila zahtevo za sodno varstvo, izrek odločbe o prekršku dopolnil oziroma razširil še z očitkom, da so bili prekrški storjeni tudi na račun in v korist pravne osebe, je prekrškovni organ povzročil nerazumljivost izreka odločbe o prekršku (nasprotje izvirnika z izvirnikom).
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem brez privolitve - predlagatelj - najbližja oseba - pravica do osebne svobode - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - huda demenca - hujše ogrožanje lastnega zdravja - izvedensko mnenje - pravica do pritožbe
V postopku odločanja o pridržanju v socialno varstvenem zavodu brez privolitve zakon razumno omogoča položaj udeleženca eni - t. i. najbližji - osebi nasprotnega udeleženca.
V postopku ugotovljena dejstva, kontekstualizirana s strokovnimi dognanji in oceno sodne izvedenke, prepričajo, da mehke oblike pomoči, ki so (bile) večidel oprte na trud žene nasprotnega udeleženca, niso več dovolj.
predlog tretjega za odlog izvršbe - smiselna uporaba določb o odlogu na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - dom dolžnika
Sodna praksa se je že izrekla, da določilo drugega odstavka 73. člena ZIZ ne ureja celovito vseh družbeno pomembnih situacij, tako tudi ne položaja, ko posebej upravičeni razlogi na strani tretjega v primeru prodaje stanovanja, ki predstavlja dom tretjega, utemeljujejo odločitev, da se mora upnikova pravica do izvršbe začasno umakniti, zaradi varstva pomembnejše pravne vrednote.
začasna odredba - pristojnost - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - arbitražna klavzula - lex fori - bianco menica - pritožbena novota - pogoji za izdajo začasne odredbe
Arbitražna klavzula v pogodbi ne izključuje sodne pristojnosti v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe na prepoved unovčitve menic, ki so bile dolžniku izročene na podlagi te pogodbe. Vsebina arbitražne klavzule v konkretnem primeru ni takšna, da bi se z njo stranke izrecno in nedvoumno odpovedale sodnemu varstvu za izdajo začasnih ukrepov.
Sodišče vedno uporabi svoje lastno procesno pravo (lex fori), kar velja tudi za pogoje za izdajo začasne odredbe.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - aleatorna pogodba - subjektivna vrednost - odplačna pogodba - kavza pogodbe - darilna pogodba - pogodbeni namen - načelo enake vrednosti dajatev - enakovrednost pogodbenih obveznosti - vračunanje darila
Tožnik s tožbo ni zahteval ugotovitve ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi nedopustnega nagiba zapustnika, ki se odraža v izločitvi dela premoženja iz obračunske vrednosti zapuščine na račun zakonitih dedičev, in tega tudi ni zatrjeval. Prav tako ni uveljavljal zahtevka na razvezo pogodbe iz razloga, ker drugi pogodbenik ni izpolnjeval svojih obveznosti.
Pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče presojati le po načelu enake vrednosti dajatev in tudi ni bistveno, ali je preživljanec v času sklepanja pogodbe nujno pomoč potreboval, temveč je dovolj njegova predpostavka, da jo bo morebiti potreboval, in njegova želja, da zanjo v skladu z dogovorom poskrbi preživljavec.
Tožnik v postopku ni uspel izkazati, da bi bil namen pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe darilen, torej da sta stranki namenoma izjavili voljo z vsebino pogodbe, ki je nista želeli skleniti, da bi prikrili darilno pogodbo,
odmera pravdnih stroškov - potrebni pravdni stroški - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - odgovor na tožbo
Namen procesnega dejanja (odgovora na tožbo) je v preprečitvi izdaje zamudne sodbe, zato sama vložitev odgovora po prejemu umika tožbe ne predstavlja potrebnega stroška.
ZFPPIPP člen 14, 14/4, 121. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 141.
postopek osebnega stečaja - začetek stečajnega postopka - vročanje sodnih pisanj - vročanje predloga za začetek stečajnega postopka - vročanje samostojnemu podjetniku posamezniku - vročanje na naslov iz registra - vročanje na naslovu prebivališča - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - predhodni postopek - virtualna pisarna - domneva insolventnosti
Dolžnik je po prvem pritožbenem postopku vedel, da zoper njega teče predhodni postopek za začetek stečajnega postopka in bi zato moral sam poskrbeti za prejem pošte na danem naslovu.
predpogodbena odgovornost - načelo vestnosti in poštenja - pogajanja - odškodninska odgovornost zaradi nepoštenega pogajanja - odstop od pogajanj - opustitev namena skleniti pogodbo brez utemeljenega razloga - pismo o nameri - dolžnost seznanitve - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - zavrnitev dokaznega predloga
V odsotnosti drugačnega dogovora ne obstaja obveznost stranke, ki se pogaja, da nasprotno stranko obvesti o tem, da se v zvezi z zasledovanim poslovnim ciljem pogaja še s kakšnim drugim gospodarskim subjektom.
Sočasno pogajanje o poslovnem sodelovanju z dvema gospodarskima subjektoma z namenom realizirati tisto sodelovanje, ki bo ugodnejše, je v poslovnem prometu običajno in ne predstavlja nepoštenega pogajanja. Če stranka odstopi od nadaljnjih pogajanj zato, ker je z drugim gospodarskim subjektom dosegla dogovor, s katerim bo zasledovani poslovni cilj dosegla na zanjo ekonomsko ugodnejši način, je za odstop od pogajanj obstajal utemeljen razlog.
Trditveno in dokazno breme, da se je stranka pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, ali da je ta namen opustila brez utemeljenega razloga, je na oškodovani stranki, torej na tožnici.
DZ člen 7, 7/4, 141, 141/8. ZNP-1 člen 51, 51/2. KOP člen 3.
razmerja med starši in otroki - stiki otrok s starši - določitev stikov s sodno poravnavo - sprememba sporazuma o stikih - sprememba sodne poravnave s strani sodišča - sprememba okoliščin po sklenitvi poravnave - bistveno spremenjene okoliščine - načelo otrokove koristi - začasna ukinitev stikov - ponovna vzpostavitev stikov - postopnost pri vzpostavitvi stikov - obseg in način izvajanja stikov - namen stikov - čustvena navezanost - pridobitev mnenja otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Stiki se v času odločanja na prvi stopnji približno že dve leti dejansko niso izvajali v obsegu, kot je bilo dogovorjeno s sodno poravnavo, zato ni smiselno ohranjati takšne ureditve v veljavi.
Sodišče prve stopnje je stike pravilno uravnovesilo glede na dejansko zmožnost predlagatelja z namenom, da se otroke zaščiti pred nestabilnostjo stikov in razočaranjem, če oče na stik ne pride.
Ni zakonske podlage, da bi lahko sodišče starša, ki stikov z otrokom noče izvajati, v njihovo izvajanje prisililo.
ZGD-1 člen 609, 615, 615/2, 615/7. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 2/2, 4.
sodni preizkus menjalnega razmerja - poravnalni odbor - strošek - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja
Poravnalnemu odboru gre nagrada, predvidena v 2. členu pravilnika, šele ko oziroma če svoje obveznosti v skladu z zakonom in sklepom sodišča o imenovanju v celoti izpolni. Če udeleženci sklenejo poravnavo pred poravnalnim odborom in sodišče potrdi sklenjeno poravnavo, se višina nagrade, določena v prvem odstavku 2. člena Pravilnika, poviša za 50 % (4. člen Pravilnika). Iz navedenega izhaja, da če ni dosežena poravnava, mora biti vsaj izdelano mnenje, da poravnalni odbor pridobi pravico do nagrade. Šele če bi poravnalni odbor sodišču predložil mnenje, bi dano nalogo opravil in hkrati zadostil pogoju za izplačilo nagrade.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00089495
SPZ člen 92, 92/1, 92/2. OZ člen 261, 261/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. ZASP člen 40, 41.
lastninska tožba (rei vindicatio) - vrnitev individualno določene stvari - vsebina tožbenega zahtevka na vrnitev premičnih stvari - ugotovitev lastninske pravice na stvari kot predhodno vprašanje - posest premičnine - pogajanja pred sklenitvijo pogodbe - ustna pogodba - pogodba o komisijski prodaji - podjemna pogodba (pogodba o delu) - odmena - napake opravljenega dela - očitne stvarne napake - pridržna pravica na dolžnikovih stvareh - retencijska pravica - dogovor o pridobitvi lastninske pravice - vsebina dogovora - vrednost predmeta pogodbe - avtorsko pravo - dejanska podlaga sodbe - pomanjkljiva dokazna ocena - nedokazana dejstva - siceršnje navedbe, iz katerih izhaja namen zanikanja dejstev - dokazna ocena verodostojnosti prič - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka - odsotnost odločilnih razlogov - kršitev ustavnega načela enakosti - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - pravica do učinkovitega sodnega varstva - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - napotki pritožbenega sodišča
Dokazna presoja, da sta toženca na tožnika prenesla lastninsko pravico na mavčnem odlitku kipca „ TXXC “, temelji na tožnikovi izpovedi in izpovedi dveh (njegovih) prič. Pomanjkljivost takšne dokazne presoje se izkazuje v dejstvu, da je sodišče prve stopnje verodostojnost in prepričljivost izpovedbi obeh prič ocenjevalo le v povezavi s tožnikovo izpovedjo, ne pa tudi v povezavi z dokazi, ki sta jih ponudila toženca. Te je brez ustrezne obrazložitve popolnoma izključilo iz dokazne presoje. Izostalo je že temeljno pojasnilo, zakaj je tožnikova izpoved prepričljivejša/verodostojnejša od izpovedi tožencev.