PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004437
ZPrCP člen 3, 3-34, 45, 46.
prekoračitev dovoljene hitrosti vožnje - način ugotavljanja prekrška - tehnična sredstva in naprave
Tehnična sredstva in naprave, ki ustrezajo določbam citiranega podzakonskega akta so lahko le točno predpisani merilniki hitrosti (stacionarni merilniki, ročni merilniki, fiksno vgrajeni merilniki) in tahografi. Razlaga pritožbe o tem, da so lahko tehnična sredstva tudi merilniki dolžine, kalkulator in znana formula sodnega izvedenca prometne stroke pa preseneča, posebej, ker takšna razlaga prihaja s strani prekrškovnega organa, ki mu je kontrola in ugotavljanje prekoračitev hitrosti udeležencev v cestnem prometu zelo dobro poznana.
ZPrCP člen 3, 3-43, 46, 46/5, 46/5-4. Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu.
prekoračitev hitrosti - merilniki hitrosti - ugotavljanje prekoračene hitrosti - tehnična sredstva
Prekoračena hitrost je tista presežena hitrost, ki je določena s prometnim pravilom ali prometno signalizacijo, lahko je trenutna ali povprečna, na določenem odseku, izmerjena ali ugotovljena z ustreznimi tehničnimi sredstvi in napravami. Ugotavljanje prekoračene hitrosti je dokaj zahteven tehnični proces, ki ga je zakonodajalec posebej predpisal s podzakonskim aktom, v katerem je posebej razdelal standarde za tehnično brezhibno delovanje merilnikov, kar je v citiranem zakonskem aktu natančno predpisano in ga nikakor ni mogoče razlagati izven tam določenih pogojev. Zato tudi ne more biti nobenega dvoma o tem, da so tehnična sredstva in naprave, ki ustrezajo določbam citiranega podzakonskega akta lahko le točno predpisani merilniki hitrosti (stacionarni merilniki, ročni merilniki, fiksno vgrajeni merilniki) in tahografi. Razlaga pritožbe, da so lahko tehnična sredstva tudi merilniki dolžine, kalkulator in znana formula sodnega izvedenca prometne stroke, ne drži.
Pri ugotavljanju, ali je pri tem, ko je delavec prometno nesrečo povzročil s službenim vozilom, prišlo do izgube pravic iz kasko zavarovanja, je treba uporabiti določila zavarovalne pogodbe; ne glede na to, da toženec (delavec) ni pogodbenik te pogodbe. Konkretno pogodbeno pravo je za toženca objektivna danost in je on končni plačnik škode v primeru, ko njegovo ravnanje ni bilo takšno, kakršno sta pogodbenika zavarovalne pogodbe predvidela za obveznost zavarovalnice, da je končni plačnik škode.
Prepričanje pritožnika, da zgolj iz razloga, ker je v času izsleditve v nevozečem vozilu jedel (spal), policista nista imela pravice obdolženca preizkusiti glede njegovih psihofizičnih sposobnosti, je absolutno nesprejemljivo, zlasti, ker je obdolženec popreje bil udeležen v prometni nesreči in s kraja dogodka tudi odšel. Nasprotno, obdolženčeva identifikacija in ogled njegovega, takrat celo poškodovanega vozila, v povezavi s predhodno nesrečo, je policistoma odreditev preizkusa obdolženčevih psihofizičnih sposobnosti celo velevala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – ODVETNIŠTVO
VSL0082538
OZ člen 131, 154, 154/1, 154/2, 174, 174/1. 179. ZVCP-1 člen 25, 25/2, 25/3, 27, 27/1. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100, 3210.
odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil – imetnik vozila – obojestranska krivda – odgovornost vsakega imetnika vozila – vzročna zveza – kršitev cestnoprometnih predpisov – vožnja z vozilom po cesti – premiki z vozilom – stopnja krivde – odgovornost po enakih delih – odmera odškodnine – odškodnina za premoženjsko škodo – stroški v zvezi z zdravljenjem – odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – stroški postopka – nagrada za posel – nagrada za postopek
Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik (motornega vozila) za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde. Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Udeleženca prometne nesreče sta kršila prometne predpise, ki so v vzročni zvezi z nastankom prometne nesreče, zato je krivda za prometno nesrečo obojestranska. Tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku je 30 %.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0083725
OZ člen 154, 186, 186/1. ZVCP-1 člen 2, 2/2, 30, 32, 46, 46/2.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – krivdna odgovornost – nerazumno hitra vožnja v križišče – vzročna zveza – načelo zaupanja v cestnem prometu
Ker sta motorista vozila z nerazumno veliko hitrostjo (200 km/h in ob trčenju 180 km/h), kljub preglednosti ravne ceste 600 m, tožeči stranki ni moč očitati, da je sokriva za nesrečo, ker je zavila levo na neprednostno cesto. Voznik, ki zavija levo, utemeljeno pričakuje, da bo nasproti vozeče vozilo vozilo vsaj v mejah dovoljene hitrosti oziroma z ne tako enormno prekoračeno hitrostjo.
Dejanje, za katero se postopek o prekršku začne, ni prekršek, če v opisu dejanja že v obdolžilnem predlogu manjka kateri od zakonskih znakov prekrška, kot tudi, če znaki prekrška v opisu prekrška niso dovolj konkretizirani.
Iz obdolžilnega predloga v splošnem zapisu res izhaja, da je storilka v času prometne nesreče vozila po cestnem odseku na avtocesti A1, ko je bila megla, vidljivost je bila povprečna, vozišče suho, promet pa je bil redek, zato se pritožbeno zatrjevana okoliščina o veliki frekvenci prometa, izkaže celo za protispisno. V nadaljevanju pa je predlagatelj navedel očitek o tem, da je obdolženka v kritičnem času ravnala v nasprotju z določbo prvega odstavka člena 45 ZPrCP, čemur sledi prepis abstraktnega zakonskega teksta iz navedene zakonske določbe z opisom posledic. V tem delu pa iz zapisa predlagatelja ne izhaja, katerim lastnostim ceste, vremenskim razmeram, stanju vozišča, stanju vozila ter nenazadnje vozniškim sposobnostim obdolženka ni prilagodila svojega načina vožnje in hitrosti svojega vozila.
Vprašanje kdaj je sam postopek preizkusa zaključen, ne gre reducirati zgolj na fizično fazo oprave preizkusa z indikatorjem, saj je namreč celoten postopek širši in zajema vse faze, v katerih se terja najprej izjava (strinjanje oziroma nestrinjanje) preizkušanca, da sploh opravi preizkus, nato pa še seznanitev s stopnjo, ki jo pokaže indikator.
Ni mogoče, da v primeru, če se del strokovnega pregleda ne more opraviti iz kakršnegakoli razloga (tudi, če je razlog na strani preizkušanca), posplošeno sklepati o odklonitvi že celotnega strokovnega pregleda. Pri tem pa tudi ne sme biti odločujoča “običajna praksa” oprave strokovnega pregleda in utečeno zaporedje opravljanja preiskav s predpostavko, da (ne)oprava ene faze, izključuje tudi ostale dele strokovnega pregleda. V členu 108 ZPrCP je namreč uzakonjena možnost, da se pri izvedbi strokovnega pregleda obseg odvzema vzorcev določi glede na potrebe preiskave. Zato je razumljivo, da se obseg odvzema vzorcev lahko razlikuje in je odvisen tudi od vrste različnih dejavnikov
CESTE IN CESTNI PROMET – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064706
ZVoz člen 58, 58/2, 100. ZPP člen 443, 443/1.
protipravno ravnanje države – program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo – ponovno opravljanje vozniškega izpita – spor majhne vrednosti
Pojasnilo ministrstva, ki pojasnjuje uporabo zakonske določbe drugače od zakonskega besedila, v tem primeru ne utemeljuje protipravnosti ravnanja Republike Slovenije.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004072
ZP-1 člen 55, 55/4, 55/5. ZPrCP člen 8.
zahteva za sodno varstvo - odgovornost lastnika vozila - poziv za izjavo o dejstvih in okoliščinah prekrška
Ker prekrškovni organ storilki ni omogočil, da bi se izjavila o dejstvih in okoliščinah prekrška, še posebej, ker je v konkretnem primeru plačilni nalog bil izdan storilki kot lastnici vozila, je prvostopno sodišče pravilno takšno pomanjkljivost in procesno nedoslednost prekrškovnega organa popravilo na ta način, da je 8. 4. 2014 storilki poslalo poziv za izjavo o dejstvih in okoliščinah storjenega prekrška in s tem zadostilo ne le procesnim zahtevam postopka pred prekrškovnim organom iz določbe člena 55 ZP-1, temveč tudi ustavnopravni pravici, da se vsak obdolženec oziroma storilec, tudi v postopku o prekršku pred izdajo odločbe lahko izjavi o dejstvih in okoliščinah v zvezi z očitkom glede storitve prekrška.
ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0064707
OZ člen 131, 131/1.
rolanje – rolanje po pešpoti v parku – zlom stegnenice – luknje na poti – manjkajoči asfalt – soprispevek – standard profesionalne skrbnosti – odgovornost lastnika poti – odgovornost upravljalca poti
Asfalt je bil „dotrajan“ in poškodovan, zavarovanka druge toženke je tista, ki bi kot lastnica in upravljalka poti morala organizirati opravljanje rednega vzdrževanja, pot leta ni bila vzdrževana in ne pregledana. Utemeljen je zaključek sodišča prve stopnje, da ravnanje zavarovanke druge toženke pri vzdrževanju in pregledovanju poti ni zadostilo pravnemu standardu profesionalne skrbnosti.
Tožnica se je zavedala, da rola po površini, prvenstveno namenjeni za pešce – sprehajalni poti v parku in ne po površini namenjeni izključno rolanju in podobnim športom. Glede na stanje poti zato ni mogla oziroma ni smela z gotovostjo računati na brezhibnost poti v smislu (popolnoma) varne vožnje z rolerji in bi upoštevaje opisane okoliščine, morala in mogla pričakovati nastanek tovrstne nezgode in storiti vse, da do nastale škodne posledice ne bi prišlo. Ker je za rolanje zavestno izbrala navedeno pešpot, pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je s tem dolžna tudi sama delno prevzeti riziko, ki se mu je izpostavila. Tudi ona je namreč opustila dolžnostno ravnanje (ob stanju poti storiti vse, da do škodne posledice ne bi prišlo). Po mnenju pritožbenega sodišča za škodni dogodek in tožnici nastalo škodo pravdni stranki odgovarjata v enakih deležih, vsaka torej do 50 %.
odvzem predmetov - odvzem osebnega vozila - last tretje osebe
Prvostopno sodišče je odločitev o tem, da je potrebno v konkretnem primeru lastnici, ki sicer ni storila prekrška, z njenim vozilom pa ga je storil njen mož, to je obdolženec, odvzeti vozilo, sprejelo na podlagi temeljite analize storilčevega obnašanja v cestnem prometu vse od leta 2012 do 2015 in ugotovitev, da je bil obdolženec v zadnjih treh letih večkrat zaradi težjih cestnoprometnih prekrškov obravnavan pred sodiščem, da je bil štirikrat kaznovan zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pri tem še trikrat zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Po oceni pritožbenega sodišča je nepomembno, ali je lastnica bila s tem dejstvom, da storilec njeno vozilo uporablja, seznanjena. Ključno pri tem je, da sta obdolženec in pritožnica partnerja, ki stanujeta na istem naslovu in da ima obdolženec ves čas dostop do tega vozila in bi ga imel tudi v primeru vrnitve.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004030
ZPrCP člen 8, 8/1.
odgovornost lastnika vozila za prekršek - prekoračitev hitrosti
Zakonske določbe po katerih se v primeru, ko je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil, ni mogoče razumeti tako, da mora storilec z dokazi sodišče prepričati, da tega prekrška ni storil, ampak lastniku oziroma imetniku pravica uporabe vozila nalaga zgolj predložitev razbremenilnih dokazov. Ko pa take dokaze predloži, mora sodišče v skladu z načelom proste presoje dokazov oceniti, ali je z njimi res izkazal razumen dvom glede domnevanega dejstva. Obdolženec pa se kot lastnik lahko razbremeni odgovornosti že takrat, ko z ustrezno stopnjo verjetnosti (ki je nižja od tiste, ki se izraža v razumnem prepričanju sodišča o obstoju nekega dejstva) izkaže, da ni storilec prekrška.
Drži, da sodišče tudi ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga obramba predlaga, vendar pa je potrebna skrbna presoja podanega dokaznega predloga, katerega pa je sodišče dolžno izvesti takrat, če predlagatelj le-tega z ustrezno stopnjo verjetnosti izkaže pravno relevantnost dokaza ter možnost njegove izvedbe. Zavrnitev takega dokaza pa mora biti ustrezno in logično obrazložena. Obdolženec je z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da bi mu lahko bila izvedba tako predlaganega dokaza v korist, saj je celo priložil izjavo predlagane priče z njenim podpisom, v katero pa je prvostopno sodišče podvomilo in je tak dokazni predlog zavrnilo, ker se je očitno zadovoljilo že z izvedbo (ključnega) dokaza - izvedenskim mnenjem (in dopolnitvijo le-tega), sodnega izvedenca za preiskavo fotografij ter posnetkov varnostnih kamer.
V postopku o prekršku koncentracija alkohola v organizmu dokazuje zgolj na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom takrat, ko se voznik z ugotovljeno stopnjo indikatorja strinja in tak zapisnik tudi podpiše, v vsakem drugem primeru pa je poslujoči policist dolžan odrediti nadaljnji preizkus bodisi z etilometrom ali pa odrediti celo strokovni pregled. Indikatorji so povsem dovoljena sredstva za hitro ugotavljanje storilčeve psihofizične sposobnosti - alkoholiziranosti takrat, če se preizkušanec z rezultatom, ki ga indikator pokaže, tudi strinja.
Vožnja pod vplivom alkohola s stopnjo, ki presega 0,52 mg/l je eden težjih prekrškov, zaradi katerega je zakonodajalec po lastni presoji predpisal tudi izrek stranske sankcije v maksimalnem številu 18 KT. To pomeni, da je tako presojo, ali je za konkretno ravnanje izrek stranske sankcije KT utemeljen, opravil že sam zakonodajalec in nikakor ni v pristojnosti sodišča, da bi v vsakem posamičnem primeru ugotavljalo, ali je bila s konkretnim prekrškom, ki se obravnava, povzročena nevarnost za nastanek hude posledice.
PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VSL0066203
ZP-1 člen 4, 4/4, 22, 22/1, 113a, 113d, 155, 155/1, 155/1-8. ZPrCP člen 107, 107/12. ZUP člen 80, 80/1.
preverjanje psihofizičnega stanja - strokovni pregled - zapisnik - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca - dokazni postopek - izvajanje dokazov - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - odločanje o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
Sodišče mora po ustaljeni sodni praksi izvesti le dokaz, ki je materialnopravno ali procesnopravno relevanten; pritožba ne vzbudi dvoma, da bi bil dokaz pravno relevanten, saj niti ne navede, kje je bil sopotnik v času, ko mu je policist odredil preizkus alkoholiziranosti oziroma ko se je izvajal postopek za prepoznavo znakov in simptomov in kje je bil, ko je policist obdolžencu odredil, obdolženec pa odklonil, strokovni pregled.
Posplošenih pritožbenih navedb in citatov zakonskih določb (tipiziranih pritožbenih navedb), ki nimajo povezave s konkretno odločitvijo, ni mogoče upoštevati.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004236
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/4, 93.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - storitev hujšega prekrška po poteku preizkusne dobe
Storilec je prekršek, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk, storil po poteku preizkusne dobe, vendar še v času, ko prvostopno sodišče še ni pravnomočno in dokončno odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zato mu je moralo na podlagi zakonske določbe zaradi prekrška, storjenega 11.1.2015, prvotno odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicati. Pritožbeno zatrjevane okoliščine prekrška in obžalovanje njegove storitve so za odločitev o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko se ugotavljajo le pogoji za preklic odložitve, neupoštevne.
preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu - odreditev strokovnega pregleda - odklon strokovnega pregleda - konkludentno ravnanje - zapustitev kraja - seznanitev z rezultatom alkotesta
Obdolženec je sicer po nekajkratnih neuspešnih poskusih v enem naslednjih poskusov pravilno opravil preizkus alkoholiziranosti z alkotestom Dräger in da je indikator ob tem pokazal rezultat 0,51 mg/l.
Vendar mu strokovni pregled ni mogel biti odrejen, ker je obdolženec kraj dogodka predčasno zapustil.
Ker je bil vpis določenih podatkov opravljen po obdolženčevi zapustitvi kraja, obdolžencu sploh ni bila ponujena možnost izraziti svoje (ne)strinjanje z rezultatom, ki ga je pokazal alkotest, posledično pa mu tudi zaradi takšnega poslovanja ni mogel biti odrejen še strokovni pregled.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004235
ZPrCP člen 12, 13, 101, 101/1, 101/1-3.
postopek o prekršku - zasledovanje - neustavitev na znak policista - izvedba policijskega postopka na dvorišču - odredba za vstop v zaprt prostor
Osnovni namen policistov res ni bil postopek o prekršku, temveč le kontrola udeleženca cestnega prometa. Ker pa obdolženec na znak policijske patrulje ni ustavil, je s tem že storil prekršek, zato je bilo s strani policijske patrulje opravičeno sledenje njegovemu vozilu vse do njegovega doma. Prav tako pa sta policista imela vsa pooblastila tam izvesti postopek, ki je bil zakonit, zanj pa ni bilo nobene potrebe po odredbi sodišča, saj je šlo za dvorišče, ki ni zaprt (ograjen) prostor, dostopen pa je tudi z javne ceste, od koder sta policista obdolženčevemu vozilu sledila. Ker dvorišče v konkretnem primeru ni bilo ograjeno, ne gre za prostor, ki bi ga bilo drugače uvrstiti pod pogojem „stanovanje“ in potrebe po pridobitvi odredbe sodišča.