Po mnenju sodišča je določbo prvega stavka desetega odstavka 47. člena ZG treba razlagati v pomenu, da tudi zakonca, ki prednostno pravico nakupa uveljavljata skupaj (s skupno izjavo o sprejemu ponudbe), štejeta kot lastnik zemljišča, ki meji na gozd, ne glede na to, v katero premoženjsko maso to zemljišče sodi, ali je skupno premoženje ali posebno premoženje enega od zakoncev.
S sprejemom ponudbe je pogodba o prodaji zadevnega zemljišča sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Ker je prizadeta stranka v času teka roka za sprejem ponudbe obvestila upravno enoto o sprejemu ponudbe za zadevno zemljišče, se šteje, da je s trenutkom, ko je upravna enota prejela njeno izjavo o sprejemu ponudbe, pogodba med strankama sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote. Tako ponudba, dana na podlagi določb ZKZ (javna objava ponudbe), ponudnika veže ves čas do izteka roka sprejema ponudbe in ponudnik svoje vezanosti na ponudbo ne more izključiti, kadar je ponudba v roku za sprejem ponudbe tudi sprejeta. Zato tožnikov umik ponudbe po tem trenutku nima pravnih učinkov in je iz izpodbijanim akotm pravilno zavržen.