vročanje - način vročanja pisanj - način vročanja - obvestilo o prispelem pismu - fikcija vročitve - roki - štetje rokov - prepozna vloga - prepozna dopolnitev predloga
Kdaj se šteje vročitev za opravljeno na podlagi fikcije vročitve, določa zakon. To je s potekom 15-dnevnega roka, štetega od naslednjega dneva po dnevu, ko je bilo pri naslovniku pisanja puščeno obvestilo, kje je pisanje in rok v katerem ga mora dvigniti. Drugačen datum, po katerem bi se vročitev štela za opravljeno, ni mogoč in na to ne vpliva niti datum, ko vročevalec pusti pisanje v hišnem predalčniku, niti kako si naslovnik tolmači pisanje na obvestilu o prispelem pismu.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 158, 158/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - izvedensko mnenje - razžalitev - psihično stanje
Do začetka nedopustnih ravnanj tožnice je prišlo zato, ker toženka tožnici ni izplačala regresa, čeprav ji ga je dolgovala in ga je tožnica kasneje tudi uspešno iztožila v sporu. To sicer ne opravičuje ravnanja tožnice, vendar glede na vse okoliščine obravnavanega primera ni mogoče prezreti, da gre za okoliščine, ki bi jih morala upoštevati tudi toženka in govorijo v prid dejstvu, da tožničino ravnanje in vedenje ni bilo takšno, da je bilo potrebno takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Toženka bi morala upoštevati, da se je dogodek spornega dne odvijal izredno hitro, vse se je zgodilo v dveh do treh minutah. V tem tako kratkem času se je psihično stanje tožnice v trenutku spreminjalo, od še deloma zavestnega ravnanja do bistveno zmanjšane zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje. Direktorica toženke je bila prisotna na kraju dogodka in je sama videla, da se je tožničino stanje hipoma spremenilo tako, da je bila na koncu odpeljana z reševalnim vozilom. Vse to jasno kaže, kako močno je na tožnico vplivalo dejstvo, da regresa ni prejela in je nato zaradi svojih osebnostnih lastnosti reagirala tako, kot je. Zato pritožbeno sodišče zaključuje, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker ni bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
Čeprav je na podlagi spisovnega gradiva v predmetni zadevi mogoče šteti, da je postopek za pridobitev zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu po Zakonu o voznikih trajal nerazumno dolgo, vendarle ni mogoče šteti, da storilec iz objektivnih razlogov ni mogel vložiti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v zakonsko predpisanem in prekluzivnem roku. Takšni praksi bi torej bilo mogoče slediti le v primeru, če bi tudi storilec v predmetni zadevi predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vložil pravočasno, k predlogu pa ne bi priložil potrdila o kontrolnem zdravstvenem pregledu in bi v vlogi pojasnil, da slednjega ni mogel pridobiti zaradi načina dela Zdravstvenega doma v ... Situacija v predmetni zadevi pa je primerljiva s situacijo, ki jo je Višje sodišče v Celju obravnavalo v zadevi EPVDp 83/2012, v kateri pa je s sklepom z dne 12. 10. 2012 zavzelo stališče, da bi storilec kljub temu, da zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu ni mogel pridobiti pred iztekom roka za vložitev predloga, lahko vložil predlog za odložitev izvršitve v zakonskem predpisanem 15. dnevnem roku in ob tem sodišče zaprosil za podaljšanje roka za predložitev zdravniškega spričevala. Storilec pa v obravnavani zadevi tega ni storil, zaradi česar je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju njegovega predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pravilna in zakonita, njegova pritožba pa neutemeljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00029280
SZ-1 člen 23, 23/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - upravljanje skupnih prostorov, delov, objektov in naprav - stroški upravljanja - soseska - podzemna stavba - skupni del - skupni stroški več stavb - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - pogodba o upravljanju - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov posamezne večstanovanjske stavbe
Glede na dejanske ugotovitve, na katere je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano, je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni izkazala temelja, na podlagi katerega bi bila upravičena deliti stroške, ki se nanašajo na skupne naprave celotne soseske v skladu z določbo 23. člena SZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00040998
ZKP člen 72, 72/4, 372, 372-2. KZ-1 člen 30, 30/1, 30/2, 48a, 251, 251/3, 308, 308/3, 308/6. URS člen 22, 29, 29-2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kaznivo dejanje ponarejanja listin - razrešitev postavljenega zagovornika - dejanska zmota - informator policije - registrska tablica - sprememba kazenske sankcije - stranska kazen izgona tujca iz države
Uveljavlja kršitev kazenskega zakona po 2. točki 372. člena ZKP. Povzeti razlogi in dodatna utemeljitev v točki 6 obrazložitve sodbe, da sodišče ne sprejema obdolženčevega zagovora in prizadevanj obrambe, da je obdolženec dejanje storil z namenom, da pomaga policiji pri zatiranju tovrstnih kaznivih dejanj, namreč izključujejo obstoj in uporabo pravil o dejanski zmoti (prvi in drugi odstavek 30. člena KZ-1), ki jo v posledici lastne dokazne ocene, drugačne od pravilnih ugotovitev sodišča, neutemeljeno ponuja obdolženec. Kršitev kazenskega zakona zato ni podana.
Zaradi izrečene stranske kazni izgona tujca iz države, razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da obdolženec ni državljan Republike Slovenije, temveč je tujec, niso zadostni za izrek te kazni in ob upoštevanju ustavno sodne prakse, ki zahteva spoštovanje načela sorazmernosti, glede na znane družinske okoliščine obdolženca, ne utemeljujejo njegovega izgona z ozemlja Republike Slovenije.
stvarna pristojnost - predsednik uprave - odškodninska odgovornost - odpoklic s funkcije
Za določitev stvarne pristojnosti je odločilna dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka. V spornem primeru gre po vsebini za odškodninski spor med bivšim predsednikom uprave oziroma članom uprave ter gospodarsko družbo zaradi nezakonitega sklepa nadzornega sveta o njunem odpoklicu s položaja predsednika uprave oziroma člana uprave. Sklep o odpoklicu tožečnih strank s funkcije predsednika uprave oziroma člana uprave ima naravo korporacijskega in ne delovnopravnega akta. Odpoklic povzroči prenehanje korporacijskega razmerja med organom družbe in gospodarsko družbo, zato imajo tudi pravice in obveznosti vezane na (ne) veljaven odpoklic korporacijsko pravno naravo. Odškodninski zahtevek, ko tožnika uveljavljata odškodnino zaradi nezakonitega odpoklica s funkcije predsednika uprave oziroma člana ter plače in ostali prejemki iz pogodbe o zaposlitvi predstavljajo zgolj merilo za določitev višine škode, ki bi jo naj tožnika utrpela zaradi nezakonitega odpoklica, predstavlja gospodarski spor in je posledično pristojno sodišče splošne pristojnosti. Tožnika vtoževanih zneskov nista uveljavljala kot odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, temveč kot odškodnino zaradi nezakonitega odpoklica, zato je neutemeljena pritožbena trditev, da gre za terjatev iz delovnega razmerja, ker je pravna podlaga za izplačilo odškodnine pogodba o zaposlitvi.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 118, 118/1, 118/2.. ZPP člen 236.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracije
Pritožba sodišču neutemeljeno očita, da ni zaslišalo prič, še zlasti, ker ni sledilo njunima pisnima izjavama. Vendar pa je sodišče tako ravnalo na izrecni predlog toženke, ki je sprva resda predlagala izvedbo dokaza z zaslišanjem navedenih dveh prič, nato pa je na naroku izrecno navedla, da prvenstveno predlaga kot dokaz njuni pisni izjavi, ki ju je nato tudi predložila. Ker nato nobena stranka ni predlagala neposrednega zaslišanja prič, sodišče zaslišanja prič ni bilo dolžno izvesti (236. člen ZPP).
Nadalje toženka v pritožbi uveljavlja, da bi moralo biti iz sodbe razvidno, ali in kako je sodišče upoštevalo tožniku izplačano odpravnino, nakar pa sama nakaže na jasno stališče - da mora delavec v posledici nezakonite redne odpovedi iz poslovnega razloga odpravnino vrniti. Okoliščina, ki opravičuje višjo odmero denarnega povračila pa je tudi v tem, da do sodne razveze ni prišlo na predlog delavca, ampak delodajalca, ki ga v posledici nezakonite odpovedi, vračila odpravnine in nereintegracije delavca ne more bremeniti zgolj nizko denarno povračilo v višini dveh do štirih plač, za kar se zavzema pritožba, saj bi to pomenilo, da tožnik ne bi dosegel praktično nikakršne odmene za nereintegracijo v delovno razmerje k toženki.
Neutemeljeno pa tožnik tudi glede ''pravic, ki jih je uveljavil za čas do prenehanja delovnega razmerja po sodbi sodišča'' poudarja, da je s praktično takojšnjo zaposlitvijo pri drugem delodajalcu in zgodnjo sodno razvezo zmanjšal denarne obveznosti toženke. Navedbe, da je s tem zmanjševal škodo toženki, škodoval pa sebi, niso relevantne za odmero denarnega povračila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - SODNE TAKSE
VSL00029314
ZPP člen 7, 116, 212, 337, 337/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za opravo procesnega dejanja - zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - bolezen stranke - bolniški stalež - opravičljiv vzrok za zamudo - zakrivljena zamuda - trditveno in dokazno breme - nesklepčen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pomanjkljive navedbe - nedovoljena pritožbena novota - zastopanje stranke po pooblaščencu - odvetnikova odgovornost - profesionalna skrbnost odvetnika
V primeru, ko stranke zastopa pooblaščenec, ki je pravni strokovnjak, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje lahko uspešen le v primeru, če bi se zatrjevale in izkazovale okoliščine, ki bi ne le laični stranki, temveč tudi pooblaščencu preprečevale pravočasno plačilo takse ali vložitev predloga za taksno oprostitev.
skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - razporeditev - vlaganja po razpadu zakonske skupnosti - zmotna uporaba materialnega prava - nasprotni tožbeni zahtevek - obogatitveni zahtevek
Odločitev o obsegu skupnega premoženja oziroma odločitev o deležih na skupnem premoženju je pravilna in v tej smeri ni prišlo do zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter do zmotne uporabe materialnega prava.
Utemeljen pa je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, ko je pri razdelitvi skupnega premoženja upoštevalo toženkina vlaganja po razpadu življenjske skupnosti (prispevek k ohranitvi premoženja). V tem delu je podana zmotna uporaba materialnega prava, saj sodišče prve stopnje za predmetni zaključek ni imelo pravne podlage. Toženka je namreč, kljub izvedenemu materialnemu procesnemu vodstvu s strani sodišča prve stopnje, ves čas vztrajala, da je treba predmetna vlaganja upoštevati pri odločanju o višini deležev na skupnem premoženju. Toženka bi morala v tem delu postaviti ustrezen (nasprotni) obogatitveni zahtevek, zato ne obstoji materialnopravna podlaga za predmetno odločitev o zmanjšanem izplačilu tožnika iz naslova skupnega premoženja.
Po četrtem odstavku 9. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku se povrnitev stroškov za prevožene kilometre obračunava v skladu z zadnjimi uradno objavljenimi zneski povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi. Po drugem odstavku 168. člena ZUJF se zaposlenemu prizna kilometrina v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov.
varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - osnovna šola - premestitev - nadomestitev soglasja starša - določitev preživnine - potrebe otroka - zmožnosti staršev - razporeditev preživninskega bremena - stiki med otrokom in starši - izvedensko mnenje
Neutemeljen je očitek sodišču, da pri določanju preživnine in pri določanju stroškov od tožnice ni terjalo, da stroške izkaže in je zato preživnino previsoko odmerilo. Sodišče prve stopnje je namreč natančno pojasnilo, glede katerih stroškov sta starša soglasna, katerim stroškom toženec ni oporekal in kako so sicer stroški izkazani, izpodbijanje višine teh stroškov šele v pritožbi in nasprotovanje ugotovljeni višini, pa še to pretežno pavšalno, ni utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031102
ZPP člen 183, 286, 286/3, 337, 337/1. OZ člen 41, 86, 94.
ničnost pogodbe - neobstoječa pogodba - sposobnost za razsojanje - poslovna nesposobnost - sklenitev pogodbe - pogodba poslovne nesposobne osebe - pogodbena volja - pravočasen dokazni predlog - prekluzija dokazov - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja dokazov
Na podlagi ugotovitve, da je bila pogodba, datirana z dnem 15. 2.2007, s katero je toženka prodala sporni del nepremičnin tožniku, sestavljena in podpisana po letu 2007, ko toženka ni bila (več) sposobna za razsojanje in se ni več zavedala, kaj podpisuje oziroma kakšno pogodbo sklepa, je pravilen zaključek, da je takšna pogodba neobstoječa oziroma nična.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00029708
OZ člen 104, 104/4, 105, 107, 619. ZPP člen 212, 358.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe - fiksen pravni posel - pogodbena kazen zaradi neizpolnitve pogodbe - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - čas izpolnitve obveznosti - odstop od pogodbe - dodatni rok za izpolnitev pogodbe
Iz določila 107. člena OZ izhaja, da lahko stranka odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode, če je pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti očitno, da druga stranka ne bo izpolnila svoje obveznosti iz pogodbe.
Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da se to določilo uporablja tako za fiksne kot nefiksne pravne posle. Vendar pa je pri načinu odstopa od pogodbe bistvena razlika, ali gre za fiksen ali nefiksen pravni posel. V primeru nefiksnega pravnega posla je namreč treba upoštevati, da ima dolžnik po zapadlosti pravico do dodatnega primernega roka, v katerem lahko še veljavno izpolni svoje obveznosti, upnik pa je dolžan takšno izpolnitev sprejeti (prvi in drugi odstavek 105. člena OZ). To podaljšanje je treba v skladu s pravno teorijo in sodno prakso upoštevati tudi pri odstopu od pogodbe pred iztekom pogodbenega roka. To pomeni, da je v primeru nefiksnega pravnega posla mogoče veljavno odstopiti od pogodbe po 107. členu OZ le, če je iz okoliščin primera v trenutku odstopa očitno, da dolžnik tudi v primernem dodatnem roku svojih pogodbenih obveznosti ne bi izpolnil.
Tožena stranka je neutemeljeno odstopila od Pogodbe in s tem preprečila tožeči stranki izpolnitev njenih pogodbenih obveznosti. Zato tožena stranka ni bila upravičena uveljaviti pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve. Ker torej terjatev tožene stranke iz naslova pogodbene kazni zaradi neizpolnitve ni obstajala tudi ni bil možen njen pobot s terjatvijo tožeče stranke iz naslova opravljenih del. Glede na pojasnjeno terjatev tožeče stranke za plačilo zneska 8.792,83 EUR s pripadki za opravljeno delo po pogodbi še obstoji.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - razpolaganje s premoženjem - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve
Prvotoženec je razpolagal s pogodbo o odsvojitvi nepremičnine z dne 21. 7. 2016 in s pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 15. 12. 2016, tožeča stranka pa je vložila tožbo zaradi plačila obravnavane terjatve septembra 2018 in predlog za začasno odredbo aprila 2019, tako da je med razpolaganji in predlagano začasno odredbo minilo cca 2,5 leti. Tudi če je do odsvajanj prvotoženca prišlo po vložitvi prve tožbe tožeče stranke, ki jo je po njenih trditvah v predlogu za izdajo začasne odredbe vložila pri Okrožnem sodišču v Mariboru primarno zaradi povračila 99.460,00 EUR in plačila uporabnine 97.500,00 EUR, slednja nima zveze z obravnavano odškodninsko terjatvijo, ki jo želi tožeča stranka zavarovati.
Tožeča stranka tudi ni pojasnila razlogov zakaj je odlašala z vložitvijo tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe.
V dejanskih okoliščinah tega primera je prvotoženec izpodbil verjetno nevarnost, da je zaradi njegovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
motenje posesti - soposest - uporaba parkirišča - zadnje posestno stanje - dejanska oblast nad stvarjo - nastavitev ovire
Posest je neposredna dejanska oblast nad stvarjo, ki jo določajo naslednje predpostavke: zunanja vidnost, izključnost, dostopnost in trajnost. Soposest pravdnih strank na spornem delu nepremičnine je bila na zunaj vidna, kar kaže uporaba parkirnih mest, parkirišče je bilo pred motilnim dejanjem trajno in izključno dostopno le pravdnim strankam, kar dokazujejo pogajanja pravdnih strank o načinu uporabe parkirnih mest, pretekla raba zemljišča (pred in po preureditvi nepremičnine), oznaka parkirišč, pretekli in sedanji prometni znaki, ki dovoljujejo oziroma so dovoljevali parkiranje le stanovalcem in toženki. Ali povedano bolj konkretno. Obstajal je krog uporabnikov tega dela nepremičnine, ki je bil določen; to so bili tožniki in toženka. Tretje osebe so uporabljale parkirišče naključno na skrivaj in brez vedenja pravdnih strank. Ta del nepremičnine ni bil namenjen parkiranju tretjih, ampak zgolj pravdnim strankam, ki so posest na ta način trajno izvrševale.
odločitev o pravdnih stroških - pravočasna priglasitev stroškov
V 3. odstavku 163. člena ZPP je med drugim eksplicitno določeno, da mora stranka povrnitev stroškov postopka zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Če stranka stroškov ne priglasi najpozneje do konca obravnave, na kateri je zaključeno reševanje zadeve, jih kasneje ne more uspešno uveljavljati.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029224
ZNP-1 člen 42. DZ člen 161. ZST-1 člen 11, 11/6.
varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - predodelitev otroka - ureditev stikov med starši in otrokom - sprememba sodne poravnave - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - ugovor kot nesuspenzivno pravno sredstvo - pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - ogroženost otroka - dokazni standard verjetnosti - nasilje nad otrokom - spolna zloraba otroka - varstvo koristi otroka - pravica do izvedbe predlaganih dokazov - predlog za oprostitev plačila sodne takse - redna brezplačna pravna pomoč
Ker je bilo dejansko stanje glede ogroženosti obeh otrok pri nasprotni udeleženki (nasilje, spolna zloraba) z zadostno verjetnostjo ugotovljeno že z izvedenimi dokazi, sodišču v fazi odločanja o utemeljenosti izdane začasne odredbe ni bilo treba izvesti ostalih s strani nasprotne udeleženke predlaganih dokazov. Ti bodo, vključno z morebitno postavitvijo izvedenca, izvedeni v nadaljnjem postopku.
Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot tistih, ki temu nasprotujejo.
formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
Sicer pa sodnik v skrajšanem postopku po uradni dolžnosti najprej opravi t.i. formalni preizkus obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena ZKP), pri katerem ugotavlja, ali ima obtožni predlog morebitne formalne pomanjkljivosti. Če sodnik pri tem ugotovi, da ima obtožni predlog kakšne formalne napake, v skladu z 76. členom ZKP pozove vložnika, naj obtožni predlog dopolni in mu za to določi primeren rok.
Materialni oziroma vsebinski preizkus obtožnega predloga pa je faza, ki sledu predhodnemu formalnemu preizkusu in obsega presojo, ali so podani pogoji za ustavitev kazenskega postopka po prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP. V tej fazi sodišče sprejme svojo odločitev, ne da bi vložnika pozvalo k dopolnitvi oziroma vsebinski popravi pomanjkljivega obtožnega predloga. V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje obtožni predlog zavrglo zaradi materialne oziroma vsebinske pomanjkljivosti, zato poziva na dopolnitev tudi ni bilo dolžno poslati, niti to ni bilo potrebno, saj je tudi po presoji pritožbenega sodišča obtožni predlog vseboval vse potrebne sestavine v formalnem smislu. Zato se pritožbena izvajanja, s katerimi se višji državni tožilec zavzema za vrnitev obtožnega predloga v popravo, pokažejo kot neutemeljena.
nakup nepremičnine na javni dražbi - sklenitev prodajne pogodbe - predmet nakupa - predmet prodaje - klavzula videno - kupljeno - manjša površina nepremičnine - znižanje kupnine - stvarna napaka nepremičnine - skrita napaka - pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako - pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - ničnost pogodbenega določila
V obravnavani zadevi sta tožnika na tretji javni dražbi od tožene stranke kupila nepremičnino. Po sklenitvi prodajne pogodbe je tožena stranka tožnikoma poslala Poročilo o oceni vrednosti nepremičnine. Predmet prodajne pogodbe je bila nepremičnina površine 207 m², medtem ko tožnika trdita, da iz prejetega poročila izhaja, da je površina nepremičnine 188,47 m², zato uveljavljata znižanje kupnine zaradi stvarne napake, ki je bila toženi stranki znana.
Toženi stranki je bila napaka znana, zato je skladno z drugim odstavkom 466. člena OZ klavzula videno - kupljeno (glede površine nepremičnine), vsebovana v drugem odstavku 5. člena prodajne pogodbe, nična.