Vrhovno sodišče lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče kot krajevno pristojno za postopanje v zadevi, vendar le na predlog stranke ali pristojnega sodišča (67. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Iz podatkov v spisovnem gradivu ne izhaja, da je predlagatelj v obravnavani zadevi predlagal Vrhovnemu sodišču RS, da določi drugo sodišče kot krajevno in stvarno pristojno za postopanje v obravnavani zadevi.
začasna odredba - začasna odredba iz razmerij med starši in otroci - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - preživnina - stiki - določitev stikov - izvedensko mnenje
Glede na že naveden čas izdelave izvedeniškega mnenja je neutemeljena navedba, da se stiki ne morejo ustrezno prilagajati v tako kratkih časovnih obdobjih. O prilagoditvi stikov je bilo sicer odločeno s sklepom o začasni odredbi, zoper katero toženec ni vložil ugovora.
Ker neposredna vročitev plačilnega naloga ni bila mogoča, se je osebna vročitev opravila tako, da je vročevalec pisanje izročil pošti, v predlagateljevem hišnem predalčniku pa pustil obvestilo, v katerem je navedel, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (prvi in tretji odstavek 142. člena ZPP). Ker predlagatelj pisanja v navedenem roku ni dvignil, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, kar v obravnavanem primeru pomeni 29. 5. 2019. Naslednjega dne je tako začel teči 8-dnevni ugovor, ki se je iztekel 6. 6. 2019, predlagatelj pa je ugovor zoper plačilni nalog vložil 11. 6. 2019 oziroma prepozno. Sodišče prve stopnje je zato njegov ugovor pravilno zavrglo.
ZSVarPre člen 1a, 5, 6, 6/3, 11, 20, 23.. ZUPJS člen 12.
denarna socialna pomoč - lastni dohodek družine
ZSVarPre torej predpisuje le način in obdobje upoštevanja dohodka in premoženja. Po 20. členu ZSVarPre se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Glede upoštevanja oseb in dohodka ter premoženja za ugotavljanje materialnega položaja pa ZSVarPre napotuje na ZUPJS.
ZUPJS dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči ureja v 12. členu. Dohodki, ki se upoštevajo so določeni taksativno. Pomeni, da se med dohodke za ugotovitev materialnega položaja za ugotavljanje pravic iz javnih sredstev lahko upošteva le tiste, ki so eksplicitno določeni. Enako velja za lastni dohodek družine, ki se ugotavlja pri upravičenosti do denarne socialne pomoči. Posojilo oziroma denarni znesek, prejet iz naslova posojilne pogodbe, med dohodki iz 12. člena ZUPJS ni naveden. ZSVarPre v 23. členu dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in druge dohodke, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela, ureja kot občasne periodične dohodke, ki se, če so prejeti v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge, upoštevajo v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka.
ZPIZ-2 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/2, 392.. ZPIZ-1 člen 110, 110-6. ZPIZ člen 72, 72/1, 72/1-2, 72/1-3.
vdovska pokojnina
Po sodni praksi pritožbenega sodišča 392. člen ZPIZ-2 glede varstva pravic družinskih članov ne zajema tudi prejšnjega 427. člena ZPIZ-1, ki je v 4. točki določal ugodnejše pogoje za vdovo, ki ji je pravica do družinske pokojnine, pridobljene po 2. ali 3. alineji 1. odstavka 72. člena ZPIZ, veljavnega do uveljavitve ZPIZ-1, prenehala po dopolnitvi 45. leta starosti, vendar pred dopolnjenim 50. letom starosti. Pomeni, da za odločitev v obravnavani zadevi niso odločilne določbe zakona, po katerem je bila tožnici oziroma otrokoma priznana družinska pokojnina, temveč morajo biti za priznanje obravnavane pravice izpolnjeni pogoji iz 53. člena ZPIZ-2 ali 392. člena ZPIZ-2 v zvezi s 110. členom ZPIZ-1.
Skladno s splošnimi pogoji je zavarovalna pogodba v enem letu po zapadlosti (prejšnje neplačane) premije prenehala veljati, zato toženec za vtoževano obdobje ni več dolžan plačati zavarovalne premije.
OZ člen 5, 239, 239/1. ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3.
postopek osebnega stečaja - posojilna pogodba - direktor družbe - prodaja zastavljene nepremičnine - dolžnik kot solidarni porok - vrnitev nepremičnine, ki je del stečajne mase - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - namen odpusta obveznosti - novela ZFPPIPP-G - načelo vestnosti in poštenja - zaščita interesov druge pogodbene stranke - izpolnjevanje obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - pravni standard - zmanjševanje premoženja družbe - povezane družbe - izigranje upnikov
Od uveljavitve novele ZFPPIPP-G dalje je treba namen odpusta obveznosti obravnavati skozi prizmo načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ. To načelo zahteva, da si pogodbena stranka pri uresničevanju pravic, ki jih je pridobila s sklenitvijo pogodbe, in pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, zaradi uresničitve katerih je sklenila pogodbo, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Načelo vestnosti in poštenja določa vrednostno usmeritev ravnanja strank pri vseh vidikih poslovnega obligacijskega razmerja, in sicer pri sklepanju pogodbe, pri uveljavljanju pravic, ki jih stranka pridobi s sklenitvijo pogodbe in pri izpolnjevanju obveznosti, ki jo stranka prevzame s sklenitvijo pogodbe. Tudi pri izpolnjevanju svoje obveznosti mora pogodbena stranka ravnati vestno in pošteno. To vrednostno usmeritev opredeljuje pravilo, vsebovano v prvem odstavku 239. člena OZ, po katerem mora dolžnik svojo obveznost izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Zloraba pravice do odpusta obveznosti je opredeljena z generalno klavzulo v tretjem odstavku z G novelo spremenjenega 399. člena ZFPPIPP. Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno.
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je treba pravdni standard vestnega in poštenega ravnanja obravnavati ločeno glede na to, ali nastopa dolžnik v svojstvu potrošnika, fizične osebe ali pa v svojstvu družbenika in direktorja družbe. Torej je za presojo vestnosti in poštenja dolžnika v postopku osebnega stečaja povsem irelevantno, ali je dolžnik ravnal (ne)vestno in (ne)pošteno v svojstvu fizične osebe ali pa kot direktor (in edini lastnik poslovnega deleža) posameznih družb.
Tožnik je lastnik večjega števila nepremičnin, ki niso obremenjene z zastavnimi pravicami, njihova vrednost pa po podatkih GURS presega 110.000,00 EUR. Ker nima drugih preživninskih obveznosti, plačilo dolgovane takse (621,00 EUR) brez dvoma ne bo ogrozilo njegovega lastnega preživljanja.
ZPIZ-2 člen 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 145, 147, 149.
telesna okvara - invalidnina za telesno okvaro - seznam telesnih okvar
Po ZPIZ-2, ki velja od 1. 1. 2013 dalje, ni mogoče več pridobiti pravice do invalidnine za telesno okvaro, ki je nastala kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela.
ZOR člen 277, 279, 379, 379/2, 387, 387/2. OZ člen 1060. ZIZ člen 17.
denarna renta - občasna denarna terjatev - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - zastaranje - pretrganja zastaranja - pripoznava dolga - izražena volja strank - plačilo dolga - izjava volje s konkludentnimi dejanji - vezanost na izvršilni naslov
Konkretna terjatev iz naslova mesečne rente, ki izvira iz pravnomočne odločbe in zapade v plačilo po izdaji odločbe, je občasna terjatev, ki na podlagi drugega odstavka 379. člena ZOR (ki se v obravnavni zadevi uporablja skladno s 1060. členom OZ) zastara v treh letih.
Zastaranje se pretrga z dolžnikovo pripoznavo dolga, ki je lahko izrecna ali pa tudi konludentna, na primer z dolžnikovim plačilom dolga. Za presojo, ali je v obravnavnem primeru z dolžnikovimi nesporno opravljenimi plačili rente prišlo do pretrganja zastaranja, pa je tudi po oceni višjega sodišča treba ugotoviti dolžnikovo voljo v zvezi z opravljenimi plačili. Ker je bilo že iz upnikovih navedb v predlogu za izvršbo razvidno, da je dolžnik iz naslova dolgovane rente nekaj plačeval, vendar po upnikovem mnenju ne toliko, kot je dolžnik po izvršilnem naslovu dolgoval, dolžnik pa je obstoj svoje obveznosti zanikal, ni mogoče šteti, da je dolžnik z opravljenimi plačili pretrgal zastaranje v smislu drugega odstavka 387. člena ZOR. Ker pa je dolžnik v konkretnem primeru štel, da upniku ne dolguje ničesar oziroma da je s plačili, ki so bila nesporno opravljena, poravnal svojo obveznost v celoti, ni mogoče ugotoviti, da je s temi plačili pretrgal zastaranje predmetne terjatve, ki predstavlja razliko med dejansko dolgovano in že plačano rento.
Delnih plačil ob dolžnikovem zanikanju celotne obveznosti ni mogoče šteti kot pretrganja zastaranja, saj je odločilna dolžnikova volja, kaj naj se s plačili poravna. Za pripoznavo velja le toliko, kolikor je dolžnik izjavil v svoji volji. Delna pripoznava dolga (samo do določene višine) tako pretrga zastaranje le do pripoznanega zneska, ne pa tudi za presežek.
ZPP člen 106, 108, 108/5, 324, 324/6, 339, 339/2, 339/2-8. ZD člen 163.
zavrženje pritožbe - nezadostno število izvodov vloge - nepopolna vloga - pravni pouk - stroga presoja - stranke postopka - zapuščinski postopek - pravica do pritožbe - ustavna pravica do pritožbe - kršitev pravice do izjave
Ni dvoma, da mora stranka vložiti pritožbo v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, sicer sodišče tako vlogo zavrže. Vendar pa mora sodišče, če želi uporabiti tako strogo sankcijo, stranke poprej v pravnem pouku jasno in razumljivo poučiti o tem, katere sestavine mora pritožba vsebovati. V pravnem pouku je treba stranko poučiti tudi, v koliko izvodih mora vložiti pritožbo.
Pravni pouk, ki nalaga pritožniku, da je treba pritožbo vložiti v "zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko", je nejasen in nedoločen, poleg tega pa tudi zavajajoč, saj je govora o nasprotni stranki v ednini, zato je mogoče sklepati, da naj bi bila nasprotna stranka le ena (in posledično potreben le en dodaten izvod pritožbe). To je še toliko bolj upravičeno v primeru, ko gre za zapuščinski postopek, kjer število strank ni že od vsega začetka tako jasno definirano kot npr. v pravdnem postopku, kdo so stranke postopka, pa tudi ni razvidno npr. iz glave (uvoda) sklepa.
ZPIZ-2 člen 178, 183, 183/1, 394.. ZPIZ-1 člen 193, 207, 207/2, 259, 405.
ponovna odmera pokojnine - starostna pokojnina - III. kategorija invalidnosti
Tožniku, ki je bil v obdobju od 26. 11. 2003 do 30. 6. 2012 prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje, se je to obdobje na podlagi 193. člena v zvezi s 405. členom ZPIZ-1 upoštevalo kot dodana doba, vendar le za izpolnjevanje pogojev, ne pa za odmero. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje se je skladno s 405. členom ZPIZ-1 v tožnikovem primeru, glede na to, da se za posamezno leto obdobja, ki se po 193. členu ZPIZ-1 šteje v dodano dobo, pri ugotavljanju pokojninske dobe po 36. členu ZPIZ-1 upošteva 11 mesecev, pravilno upoštevalo 8 let, 7 mesecev in 5 dni pri ugotavljanju pogojev, ni pa tega obdobja v takšnem trajanju mogoče upoštevati v pokojninsko dobo, ki bi se upoštevala tudi pri odmernem odstotku pokojnine, ker zato ni nobene podlage.
Na podlagi pravilno ugotovljene in dopolnjene pokojninske dobe ter posledično pravilno ugotovljenem odmernem odstotku ter o višini starostne pokojnine, ni nobene podlage za razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe toženca z dne 20. 9. 2012.
OZ člen 147, 147/2, 147/3, 149, 948, 964, 966, 972.
odškodninska odgovornost - organizator dirke - odgovornost organizatorja dirke - odgovornost za delavca - krivdno ravnanje - vzročna zveza - zavarovalna pogodba - zavarovanje odgovornosti - dolžnost skleniti pogodbo - nezgodno zavarovanje
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je bila druga tožena stranka kot društvo, ki je organiziralo tekmo, dolžna nezgodno zavarovati športne funkcionarje. Pravilno je ugotovilo tudi, da če bi nezgodno zavarovanje predstavljalo zavarovanje pred odgovornostjo, potem bi to moralo biti v zavarovalni pogodbi (polici) izrecno navedeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00029526
OZ člen 367, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 55, 55/1, 55/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
omejitev teka zakonskih zamudnih obresti - odločba Ustavnega sodišča - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti v izvršbi - ugovorni postopek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nepopolna obrazložitev odločbe
V izvršilnem naslovu so navedeni vsi potrebni parametri za opredelitev obsega dolžnikove obveznosti plačati zakonske zamudne obresti, nominalno višino obresti pa ugotovi šele izvršilno sodišče. Omejitev teka obresti mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti pri presoji dolžnikovih pravnih sredstev ali končno pri poplačilu upnikove terjatve.
ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2, 72/3. SPZ člen 43, 43/2, 269. ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-1.
izročilna pogodba - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - priposestvovanje - izbrisna tožba - izredno priposestvovanje - priposestvovalna doba - nagrada za poročilo stranki
Po prehodni določbi 269. člena SPZ se glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo SPZ, upoštevajo določbe tega zakona. Ta kot materialno predpostavko za priposestvovanje predpisuje dobroverno lastniško posest in priposestvovalno dobo, ki za nepremičnine znaša 10 let (drugi odstavek 43. člena SPZ). To pa ne pomeni, da se je zato priposestvovalna doba iztekla že v letu 1993, ampak to, da se je iztekla z uveljavitvijo SPZ. Drugačno stališče bi pomenilo retroaktivno uporabo določb SPZ, ki pa je ta ni predvidel.
Odvetniška tarifa (2015) člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 14, 14/4.
odločitev o pravdnih stroških - stroški odvetniškega zastopanja - cena odvetniških storitev - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - uporaba odvetniške tarife
Sprememba vrednosti točke med postopkom v obravnavani zadevi (od 0,459 na 0,6 EUR) je vplivala tudi na število točk za opravljeno storitev, ki je glede na vrednost spornega predmeta sedaj nižja, kot ob uvedbi postopka (prej izhodiščno 1100 točk, sedaj 900 točk). Število točk je za opravljeno storitev nižje za več kot 10 %. Pritožnik se zato utemeljeno sklicuje na izjemo, ki jo pri obračunu odvetniških storitev omogoča tretji odstavek 12. člena OT, ki jo mora na predlog odvetnika upoštevati sodišče na podlagi četrtega odstavka 14. člena OT. Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožniku odmeriti odvetniške stroške upoštevaje vsoto točk po tarifi, veljavni ob uvedbi postopka.
Socialni spor ni pravda, temveč sodno varstvo pravic iz sistema socialne varnosti pred specializiranim Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani. ZDSS-1 določa posebne procesne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da je vsebinsko sojenje sploh dopustno. Po 58. členu ZDSS-1 se namreč v socialnem sporu zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih organov in nosilcev javnih pooblastil o pravicah iz sistema socialne varnosti. Tožbe pred socialnim sodiščem so dopustne, ko je izčrpano redno pravno sredstvo zoper prvostopenjsko upravno odločbo. Sodišče v socialnih sporih presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih posamičnih upravnih aktov. V skladu z 72. členom ZDSS-1 je potrebno tožbo vložiti v 30-ih dneh od vročitve dokončne, t.j. drugostopenjske upravne odločbe. Izpodbojna tožba mora poleg sestavin, ki jih mora imeti vsaka vloga, glede na 73. člen ZDSS-1 vsebovati tudi navedbo upravnega akta zoper katerega je vložena, tožbene razloge, zahtevek ter priloženo upravno odločbo, ki se izpodbija.
lastninska pravica na nepremičnini - klet - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - individualni del - zemljiškoknjižni podatki - pogodbeni prenos lastninske pravice - katastrski podatek
V skladu s prvim odstavkom 11. člena SPZ se šteje (domneva), da je lastnik nepremičnine tisti, ki je (kot tak) vpisan v zemljiško knjigo. Obstoj te domneve je povezan (tudi) z okoliščino, da je v našem pravnem sistemu (v skladu z 49. členom SPZ) konstitutivna predpostavka za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom njen vpis v zemljiško knjigo. Klet kot individualni prostor sicer (upoštevaje tretji odstavek 4. člena SZ-1) lahko predstavlja sestavni del posameznega dela ali pa mu (v nasprotnem primeru) pripada. Vendar pa je potrebno tudi za presojo z njo povezanih lastninsko-pravnih vprašanj upoštevati zemljiško-knjižne vpise (zemljiško-knjižno stanje).
odločitev o pravdnih stroških - pridržanje odločitve o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - vrednost glavnega zahtevka - pravočasna priglasitev stroškov postopka
Za določitev vrednosti spornega predmeta ni pravno pomembno, kolikšna vrednost spornega predmeta je navedena na prvi strani sodbe sodišča prve stopnje in na prvi strani sodbe sodišča druge stopnje, kot tudi ne, kolikšno vrednost spornega predmeta sta pravdni stranki označili na prvih straneh posameznih vlog. Kot vrednost spornega predmeta se vzame vrednost glavnega zahtevka (glej prvi odstavek 39. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO
VSL00029923
ZPP člen 8, 286, 324, 324/4.
postopek javnega naročila - predmet pogodbe - namen pogodbe - novo naročilo - sklenitev nove pogodbe - dokazna ocena - prekluzija trditev
Namen javnega naročila in na njegovi podlagi sklenjene Pogodbe je bil delujoč registrafonski sistem. Na navedeno dejstvo, razpisno dokumentacijo, izvedena zaslišanja in izrecno pisno zavezo tožeče stranke, da bo sporne plošče dobavila, je sodišče prve stopnje oprlo zaključek, da je bila tožena stranka sporne plošče dolžna dobaviti zaradi izpolnitve Pogodbe, sklenjene na podlagi javnega naročila.