pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - vpogled v evidence - pisno soglasje
Na vsebino oziroma obvezne sestavine predloga je sodišče prve stopnje opozorilo tožečo stranko v sklepu s pozivom. Najmanj česar ni predložila po pozivu sta njeno soglasje po peti alineji in izjava po šesti alineji drugega odstavka 12. člena ZST-1. Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da bi lahko sodišče prve stopnje na podlagi predložene davčne in matične številke samo pridobivalo podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, da je to vse razvidno iz javno objavljenega revidiranega letnega poročila in da je bilo poročilo s pojasnili revidirano s strani neodvisnega revizorja, ki je podal mnenje, da so pregledani računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega položaja družbe. Sodišče ima na podlagi soglasja stranke v zakonu urejeno širšo pravico, saj sme pridobiti tudi podatke, ki so davčna tajnost, ti pa niso javno objavljeni pri AJPES. Smiselno enako velja za posebno izjavo, da so podatki o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju popolni ter točni, za kar stranka prevzema premoženjsko odgovornost. Neutemeljeno se tožeča stranka sklicuje na odgovornost poslovodstva in revizorja za resničnost ter pravilnost računovodskih izkazov in da v konkretni zadevi posebna izjava ni bila potrebna. Oprostitev plačila sodnih taks je izjema od pravila o dolžnosti plačevanja in obvezne sestavine predloga predstavljajo minimum trditev stranke.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00029310
DZ člen 157, 157/2, 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
stiki med starši in otroki - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - odvzem pravice do stikov z otrokom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - otrokova korist - ogroženost otroka - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - neopredelitev do dokaznih predlogov
Po utrjenem stališču sodne prakse se z začasno odredbo uredi položaj, kadar so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na zaključek postopka. Izkazane morajo biti torej okoliščine, ki zahtevajo začasno, vendar nujno ukrepanje.
Sodišče se resda ni izrecno izreklo o listinah, ki jih je predlagateljica priložila predlogu, niti ni pridobilo policijskih spisov. Ker pa je po pridobitvi mnenja CSD lahko dovolj zanesljivo ocenilo, da iz navedb v predlogu za izdajo začasne odredbe ne izhaja verjetnost, da bi bil razvoj otrok zaradi očetovih ravnanj ogrožen v taki meri, da bi to narekovalo takojšnjo prepoved stikov oziroma njihovo omejitev na minimalen čas in pod nadzorom CSD, zatrjevana bistvena kršitev določb postopka ni podana.
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti ugotovitve o vsebini pogodbenega dogovora. Obveznost vrnitve varščine ob poteku najemne pogodbe nedvoumno izhaja tako iz aneksa k najemni pogodbi kot iz najemne pogodbe. Vsebino takega dogovora so potrdile tudi priče.
Očitek sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do navedbe, da toženec v knjigovodskih evidencah nima knjižene nobene obveznosti do tožnika, in da zato sodbe ni mogoče preizkusiti, ni utemeljen. Gre za indično dejstvo, ki bi v povezavi z drugimi dejstvi lahko potrjevalo toženčevo trditev, da njegova obveznost ne obstaja. Taka pomanjkljivost ne pomeni, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in še manj, da ne bi bilo mogoče preizkusiti njene pravilnosti in zakonitosti. Ob drugačnem zapisu pogodbe in z njim skladnih izpovedbah prič je šlo za osamljen indic. Izostanek izrecnega ovrednotenja v sodbi zato tudi ni mogel vplivati na njeno pravilnost.
V skladu z določbo 360. člena OZ zastaranje ne teče ves tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti. Pritožnik že sam pravilno navaja, da zadržanje povzročijo vse tiste ovire, subjektivne ali objektivne, ki imajo takšno težo oziroma pomen, da upniku dejansko preprečijo uveljavljanje zahtevka pred sodiščem ter da je ovira pri dostopu do sodišča lahko tudi pravne narave. Zmotno pa je stališče pritožnika, da dejstvo izdane začasne odredbe v danem primeru ni predstavljalo nepremagljive ovire, ki bi tožeči stranki prepovedovala vložiti tožbo na izplačilo bančne garancije.
najemna pogodba - najemnina - odpust dolga - bruto znesek
Bruto zneske najemnin, ki gredo tožnici skladno s sklenjeno najemno pogodbo, bo tožena stranka (za obdobje izteka odpusta plačevanja) morala pri izplačilu najemnine tožnici skladno z obstoječo davčno zakonodajo in določili najemne pogodbe najprej obračunati in odvesti ustrezne davščine, tožnici pa izplačati neto zneske.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00030402
ZPP člen 154. OZ člen 198. SZ-1 člen 111.
tožba na izselitev - zahtevek za plačilo uporabnine - zavrženje dela tožbe - naknadno odpadel pravni interes - uporabnina - pravni naslov za bivanje - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha strank - zavrženje tožbe
Zavrženje tožbe z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni strankin neuspeh, kar velja ne glede na razlog za zavrženje.
Za odločitev v predmetni zadevi je pomembno zgolj, ali je toženec v tožničini hiši bival na podlagi pravnega naslova, torej zakonito, ali ne. Na to presojo njegovo obnašanje (zatrjevane manipulacije in psihično nasilje) ne vpliva.
neupravičena obogatitev - odpadla pravna podlaga - razveljavitev pravnomočne odločbe - postopek z izrednim pravnim sredstvom - obseg vračanja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - trenutek nastopa nepoštenosti - diskrecija sodišča - popravni sklep - vsebina poprave - odmera stroškov - nepriznani stroški - pritožba zoper odločitev o stroških postopka
Dejstvo, da je sodišče prve stopnje odmerilo stroške v prenizkem znesku oziroma kakšne postavke priglašenih stroškov stranki ni priznalo, ni razlog, zaradi katerega bi bila dovoljena poprava s popravnim sklepom, temveč je tako napako sodišča mogoče sanirati le s pritožbo zoper stroškovno odločitev. Zato sodišče prve stopnje s popravnim sklepom v konkretnem primeru ne bi smelo zvišati odmerjenih pravdnih stroškov.
Pritožbeno sodišče se v konkretnem primeru glede trenutka nastanka nepoštenosti tožene stranke ne more strinjati s pritožnikom, da je tožena stranka postala nepoštena že, ko je bila obveščena o vloženi reviziji zoper odločbo, ki je predstavljala podlago za plačilo stroškov. Dejstvo je, da je ob vložitvi revizije še obstajala pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka zadrževala prejeti znesek stroškov. Šele s tem, ko je z razveljavitvijo pravnomočne sodbe podlaga za plačilo stroškov odpadla in je bila tožena stranka s tem seznanjena, je po mnenju pritožbenega sodišča mogoče govoriti o njeni nepoštenosti v smislu 193. člena OZ. Šele s tem trenutkom je namreč izvedela, da je brez pravne podlage obogatena na tuj račun in zato zamudnih obresti od prejetega zneska za čas pred tem ni mogoče zahtevati.
Dobroverni prejemnik jamči le za vrednost dejansko doseženih plodov, ne pa tudi za tiste, ki jih je opustil obrati (smiselno enako obresti).
spor iz družinskih razmerij - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - polnoleten otrok - pravni interes - pravni interes za tožbo - določitev stikov - obseg stikov - največja otrokova korist
Interesa za zahtevek na zaupanje hčerke v varstvo in vzgojo njej tožnica po polnoletnosti hčerke nima več. V tem delu je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je sodišče druge stopnje izpodbijano IV. točko izreka sodbe spremenilo tako, da je tožbo tožnice v delu s tožbenim zahtevkom na zaupanje hčerke D. D. v varstvo in vzgojo njej (do polnoletnosti hčerke) zavrglo (358. člen ZPP).
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izvedenskemu mnenju v celoti sledilo, zato se toženec neutemeljeno zavzema za še širše stike (vsak teden še razširitev na četrtek, v tednu, ko ni vikend stika, pa še v ponedeljek). Toženec ima stike z mladoletnim C. C. določene tri vikende v mesecu od petka do ponedeljka, v bloku, pri čemer je lahko stik med vikendom bolj kvaliteten in bolj intenziven kot med tednom. V tednu, ko ni vikend stika, je dodatno določeno še popoldne s prenočevanjem. Želja sina C. C., da bo več z očetom, je ustrezno upoštevana, tako kot je otroku v korist. Izvedenka je namreč pojasnila, da želje, ki jih otrok izrazi, niso nujno v njegovo največjo korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031176
SPZ člen 92, 99. ZPP člen 258, 258/2.
odstop od pogodbe - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - odpoved pogodbe - razlog za odstop od pogodbe - kršitev pogodbe - vrnitveni zahtevek - zaščita pred vznemirjanjem - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - opustitev zaslišanja stranke - neopravičen izostanek
Zaradi ugotovljenega neplačevanja pogodbenih obveznosti je imela tožnica pravico z enostransko izjavo s takojšnjim učinkom odstopiti ali odpovedati pogodbo, kar je po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tudi utemeljeno storila z dopisom z dne 30. 9. 2016.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00037360
KZ-1 člen 15a, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 277, 277/1-3, 437, 437/1.
mladoletni oškodovanec - predlog za pregon - pregon po uradni dolžnosti - kaznivo dejanje grožnje - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - zavrženje obtožnega predloga
Obtožni predlog obdolžencu očita, da naj bi kaznivi dejanji grožnje po drugem in prvem odstavku 135. člena KZ-1, ki je v zakoniku uvrščeno v šestnajsto poglavje - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - storil zoper mladoletne oškodovance, zato predlog njihovih zakonitih zastopnikov za začetek pregona ni potreben.
Ker je zavarovalnica (toženka) dokazala, da je bolnišnica ustrezno čistila hodnik, na katerem je tožnici (pacientki) zdrsnilo, da je padla, se je ekskulpirala odgovornosti.
Ročno čiščenje hodnika je ob postavitvi opozorilne table in protizdrsnih tleh običajen način čiščenja. Možnost strojnega čiščenja ne pomeni, da je podana protipravnost ravnanja.
Dolžnik v pritožbi navaja, da novega plačilnega naloga v predmetni zadevi ni prejel v skladu z drugim odstavkom 14.a člena ZST-1, po katerem sodišče v primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks pošlje taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena ZST-1 (iz te določbe izhaja, da v primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse mora sodišče taksnemu zavezancu izdati nov plačilni nalog, s katerim ga pozove, da v osmih dneh od vročitve naloga plača dolžno sodno takso, pri čemer mora plačilni nalog vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa naziv in sedež, višino dolžne sodne takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco in opozorilo glede posledic, če taksa ne bi bila plačana pravočasno). Ker sodišče prve stopnje z delno oprostitvijo dolžnika plačila sodnih taks, le te ni spremenilo (po plačilnem nalogu je taksa znašala 33,00 EUR, dolžnik pa je oproščen plačila takse le nad zneskom 44,00 EUR), ni bilo dolžno izdati novega plačilnega naloga v skladu z drugim odstavkom 14.a člena ZST-1, temveč bi moralo postopati po tretjem odstavku 14.a člena ZST-1 in dolžnika v sklepu z dne 31. 5. 2019 opozoriti, da mu začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa. Iz tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 namreč izhaja, da tako postopa sodišče, kadar predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks ne ugodi; v konkretnem primeru pa dolžnikovemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni bilo ugodeno do višine zneska 44,00 EUR.
Sklep o prekinitvi pravdnega postopka do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju, in sicer o priznanju in razglasitvi izvršljivosti sklepa okrajnega sodišča v Moskvi, nima vpliva na odločanje o pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, ki je bil v postopku zavarovanja izdan pred izdajo sklepa o prekinitvi pravdnega postopka.
Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe za zavarovanje v tej pravdi vtoževane denarne terjatve. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje o verjetno izkazanem obstoju tožnikove terjatve v obrestnem delu.
Zaradi toženkinega odtujevanja nepremičnega premoženja je podana nevarnost, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena.
Prvostopenjsko sodišče lahko, ko odloča o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, upošteva le tista dejstva, ki so nastala do odločitve o ugovoru, zaradi česar kasnejših dejstev (ki so z vidika sodišča prve stopnje bodoča dejstva) tudi v pritožbenem postopku v nobenem primeru ni mogoče upoštevati.
obnova postopka - pravočasnost predloga - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - napake pri vročanju
Po presoji pritožbenega sodišča je v konkretni zadevi, ko toženec zatrjuje nepravilno vročitev tožbe in tudi zamudne sodbe, za pravočasnost vloženega predloga za obnovo postopka iz razlogov po 2. točki 394. člena ZPP in 2. točki 396. člena ZPP odločilna okoliščina o tem, kdaj se je toženec seznanil z vsebino pravnomočne zamudne sodbe in izvedel za obnovitveni razlog, ne pa datum 23. 1. 2019, ko je bila zamudna sodba vročena toženčevi pooblaščenki. Ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 396. člena ZPP bi stališče pritožbe, da je pravno odločilen trenutek vročitve pravnomočne zamudne sodbe 23. 1. 2019, v praksi pomenilo, da bi stranka, ki ji je bila zamudna sodba vročena s fikcijo in je postala pravnomočna, lahko kadarkoli (časovno neomejeno) zahtevala vročitev pravnomočne zamudne sodbe in nato od dneva te vročitve v roku 30 dni predlagala obnovo postopka s trditvijo, da ji zaradi nevročene, oziroma nepravilno vročene tožbe v odgovor in nevročene, ali nepravilno vročene zamudne sodbe ni bila dana možnost obravnavanja.
Pritožba pa uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka še iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj navaja, da so tudi ostali dokazi, na katerih temelji odločitev prvostopenjskega sodišča, pridobljenih v predkazenskem postopku, na podlagi ugotovitev policistov po samem dogodku, kar pa so dokazi, kateri morajo biti kot nedovoljeno pridobljeni dokazi izločeni. Pritožbeno sodišče s temi pritožbenimi navedbami ne more soglašati. Senat za mladoletnike sodišča prve stopnje je najprej izvedel obširen pripravljalni postopek ter zaslišal mladoletnika, oba oškodovanca, številne priče in izvedenca, nato pa na glavni obravnavi te dokaze še ponovil. Sklep sodišča prve stopnje ne temelji na podlagi ugotovitev policistov po samem dogodku, ampak na vsebini izvedenih dokazov na nejavni glavni obravnavi, ko so bili mladoletnik, oba oškodovanca, priče in izvedenec zaslišani neposredno. Mladoletniku je torej storitev obeh kaznivih dejanj dokazana na zakonito pridobljenih dokazih. Uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka zato ni podana. Kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, pa pritožbeno sodišče ni našlo.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - kršitev pravic intelektualne lastnine - kršitev pravic iz znamke - podobnost znakov - zmeda v javnosti - zmeda potrošnika glede izvora blaga - licenčna analogija - težko nadomestljiva škoda - pavšalna odškodnina - alternativnost pogojev - kršitev ustavnih pravic
Glede na podobnost znakov in identičnost storitev pravdnih strank, je verjetno izkazano, da povprečni potrošniki in poslovni partnerji ne morejo razlikovati med ponudbo pravdnih strank, na drugi strani pa je težko ugotoviti, kateri kupec se je zaradi verjetnosti zmede v javnosti odločil za storitev pri toženi stranki namesto pri tožeči stranki. Povprečni potrošniki zaradi podane dvojne identičnosti znamke in znaka ter storitev ne morejo razlikovati ali blago in storitve izhajajo od tožene stranka ali od tožeče stranke in da blago in storitve tožene stranke niso v ničemer povezane s tožečo stranko. Povsem verjetno je, da se navedeni subjekti odločijo za storitve tožene stranke, ki jih ne razlikujejo od storitev tožeče stranke. Zaradi nedovoljene uporabe znaka 1 s strani tožene stranke, je glede na navedeno podana verjetnost, da tožnica izgublja posle s svojimi poslovnimi partnerji, ki se ne zavedajo okoliščine, da je prišlo do prekinitve sodelovanja s tožečo stranko in so namesto tega začeli sodelovati s toženo stranko.
Prav zaradi zelo zapletenega in težavnega določanja obsega dejanske škode v primeru kršitve pravic intelektualne lastnine, je imetnikom pravic zagotovljena možnost uveljavljanja pavšalne odškodnine. V primeru kršitve pravic intelektualne lastnine imetnikom pravic zagotovljeno pravno varstvo z izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po 123. členu ZIL-1.
Predpostavke iz drugega odstavka 123. člena ZIL-1 za izdajo začasne odredbe so določene alternativno. Ker je izpolnjena predpostavka po točki b) citiranega določila, zatrjevana neobrazloženost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s predpostavko po točki c) citiranega določila ne pomeni kršitve pravic tožene stranke navedenih v Ustavi RS in mednarodnih konvencijah o človekovih pravicah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00029105
ZPP člen 87, 87/3. SZ-1 člen 10, 87, 87/5, 103, 103/5. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (2004) člen 14, 14/1.
odpoved najemne pogodbe - neprofitni najemnik - odpoved najemne pogodbe pri neprofitnem najemu - drugo primerno stanovanje - odpovedni razlog - površinski normativ primernega stanovanja - izločitev izvedenca - videz nepristranskosti - dvom v nepristranskost uradne osebe - prekluzija dokazov - materialno procesno vodstvo - pomoč prava nevešči stranki - strokovno vprašanje - kdo je lahko pooblaščenec v postopku pred višjim in vrhovnim sodiščem - neizvedba dokaza
Sistem prekluzij res od strank zahteva skrbno pripravo na sodni postopek in jim nalaga odgovornost za zbiranje procesnega gradiva, vendar pa sodišče prekluzij ne sme razlagati tako togo, da bi njihova uporaba ogrozila vsebinsko pravilno odločanje o zadevi.
Splošna dolžnost poučevanja stranke se nanaša na procesne pravice, medtem ko se materialno procesno vodstvo nanaša na zbiranje procesnega gradiva in predstavlja inštrument komunikacije med sodiščem in strankami.
Pričo sodišče zaslišuje o tem, kar o stvari ve, torej o konkretnih okoliščinah oziroma dejstvih, ki jih je sama zaznala, medtem ko strokovno znanje sodišču posredujejo izvedenci, ki so hkrati njegovi pomočniki. V konkretnem primeru je bil izvedenec A. A. strokovni pomočnik stranke, ki ga je angažirala sama izven sodnega postopka.
Ker odgovor na vprašanje, ali toženčevo stanovanje presega normativ po Pravilniku o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, odločilno vpliva na odločitev sodišča, je pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu zavzelo stališče, od katerega tudi danes ne odstopa, da gre za strokovno vprašanje, na katerega lahko da odgovor samo strokovnjak.
Pogoj za odpoved najemnega razmerja iz razlogov po petem odstavku 103. člena SZ-1 ni posedovanje primernega stanovanja, ki bi lastniku zagotavljal primerljivo bivanje, temveč zadošča, da so izpolnjene zahteve iz 10. člena SZ-1, ki predstavlja minimalen, še sprejemljiv stanovanjski standard. Namen določbe petega odstavka 103. člena SZ-1 je v preprečitvi ščitenja oziroma dajanja ugodnosti nekomu, ki je dejansko ne potrebuje in je namenjena dejansko tistim socialno ogroženim družinam, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja. Zakonodajalec je na ta način uravnotežil interese lastnika stanovanja (najemodajalca) in najemnika, ki si sicer najema ne bi mogel privoščiti. Ta je upravičen do najema za neprofitno najemnino zato le tedaj, ko je njegov socialni položaj tako šibek, da bi brez njega ostal brez človeku dostojne strehe nad glavo. Če pa si jo lahko zagotovi drugače, prevladujejo interesi najemodajalca.
Tožena stranka je v pritožbi navedla, da je njen poštni predal vidno označen in vsak dan tudi pregledan od strani zaposlenih v podjetju ter, da je bila dejanska vročitev sklepa dne 20. 6. 2019. V konkretnem primeru, v katerem tožena stranka ni v skladu z obvestilom puščenim v njenem poštnem predalčniku v roku 15 dni prevzela sodbe na pošti, se na podlagi določbe četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da ji je bila sodba vročena s potekom tega roka, torej v torek 18. 6. 2019. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene.
KZ-1 člen 254, 254/3. ZKP člen 522, 522/1. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 19, 19/2. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 18, 21. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
izročitev tujca - kršitev pravice do obrambe - pogoji za izročitev tujca - nevarnost nečloveškega ali ponižujočega ravnanja - prošnja za izročitev - ekstradicijski pripor - smrtna kazen - mučenje
Naroka za glavno obravnavo ni mogoče enačiti z narokom, ki ga opravi preiskovalni sodnik zaradi prošnje tuje države za izročitev tujca, saj se na tem naroku ne odloča o krivdi tujca, temveč le o izpolnjenosti pogojev za njegovo izročitev.
Določba drugega odstavka 19. člena Listine Evropske Unije o temeljnih pravicah je potrebno razlagati v smislu telesnega ali psihičnega mučenja, nečloveškega ravnanja, poniževanja oziroma kaznovanja izročene osebe, ne pa v luči višine predpisane kazni za kaznivo dejanje, za katero se tujec izroča.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - gospodarska javna služba - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja
Po določbi 76. člena ZGJS postanejo infrastrukturni objekti last Občine z dnem uveljavitve ZGJS. To pomeni, da je z dnem uveljavitve ZGJS nastala že po samem zakonu lastninska pravica tožeče stranke na vseh infrastrukturnih objektih in napravah posebnega družbenega pomena, ti pa so se morali glede na določbo 76. člena ZGJS presojati po pred uveljavitvijo ZGJS veljavnih predpisih, torej po določbah ZKD. To potrjuje tudi besedilo predloga ZGJS, objavljenega v Poročevalcu DZ, št. 7/93, ki se pri opredelitvi komunalnih dejavnosti neposredno sklicuje na opredelitev v določbi 6. člena ZKD. Posledično se je pri presoji nepremičnin iz prejšnje točke kot infrastrukturnih objektov in naprav posebnega družbenega pomena sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 76. člena ZGJS v zvezi s 6. členom ZKD.