• Najdi
  • <<
  • <
  • 22
  • od 50
  • >
  • >>
  • 421.
    VSL Sklep II Cp 632/2023
    17.5.2023
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00069763
    ZD člen 210. DZ člen 128, 129, 130, 131. ZZZDR člen 96, 97, 98, 99.
    sklep o dedovanju - zakoniti dedič - krog zakonitih dedičev - domneva o očetovstvu - izpodbijanje očetovstva - tožba za izpodbijanje očetovstva - aktivna legitimacija - aktivna legitimacija dedičev domnevnega očeta - pogoji za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo - zakonska ureditev - pomen pravnega vprašanja za rešitev spora - materialnopravno vprašanje
    Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko zapuščinskega postopka ni prekinilo in je štelo, da je B. B. sin zapustnika. Ob upoštevanju, da ne prej veljavni ZZZDR ne sedaj veljavni DZ dedičem domnevnega očeta ne daje aktivne legitimacije za tožbo za izpodbijanje očetovstva, je zapuščinsko sodišče s tako odločitvijo rešilo le materialnopravno vprašanje. 210. člen ZD pa za tak primer ne predpisuje obvezne prekinitve zapuščinskega postopka. Takšno je tudi stališče sodne prakse.
  • 422.
    VSL Sklep II Cp 241/2023
    17.5.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00066762
    ZPP člen 72, 72/2, 285. ZD člen 13, 13/2, 13/3, 164, 165, 165/1, 167, 167/1.
    povečanje dednega deleža - načelo oficialnosti - preiskovalno načelo - materialno procesno vodstvo - zapuščinski postopek - pomanjkljive trditve - zahteva za izločitev sodnika
    Ker je zahteva za izločitev sodnika podana po izdaji izpodbijanega sklepa, je prepozna in zato neupoštevna.

    V zapuščinskem postopku prihaja materialno procesno vodstvo (285. člen ZPP) še posebej do izraza. Zapuščinski postopek se vodi po uradni dolžnosti (164. člen ZD), zato se v njem prepletata načelo oficialnosti in preiskovalno načelo.

    Ko dedič poda zahtevo iz 13. člena ZD, je sodišče dolžno izvesti vsa potrebna dejanja, da se ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo teh določb ZD.
  • 423.
    VSL Sklep I Cp 478/2023
    17.5.2023
    DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL00067637
    ZD člen 2, 221. ZTLR člen 33. ZZK-1 člen 1, 1/1.
    dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - nepremičnina - stanje zemljiške knjige - vpis pravice v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - lastnina zapustnika - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla - darilna pogodba
    Sodišče prve stopnje skladno z 221. členom ZD izda nov sklep na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Pri tem upošteva, da se skladno z 2. členom ZD dedujejo zgolj stvari in pravice, ki zapustniku pripadajo (na dan smrti), pri čemer se za nepremičnine domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.

    Utrjeno stališče sodne prakse je, da zapuščinsko sodišče ob izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ne more ugotavljati, ali obstaja premoženje, ki sodi v zapuščino. V obseg zapuščine namreč zajame le tiste nepremičnine, katerih (so)lastnik je zapustnik po podatkih javne zemljiške knjige.
  • 424.
    VSL Sklep II Cp 295/2023
    16.5.2023
    DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00067633
    DZ člen 74, 74/1.
    zapuščina - izločitev iz zapuščine - skupno premoženje zakoncev - delež na skupnem premoženju zakoncev
    Na podlagi prvega odstavka 74. člena DZ se šteje, da sta deleža na skupnem premoženju zakoncev enaka. Pritožnik (tudi) v pritožbi ne zatrjuje dejstev, ki bi potrjevali njegovo tezo, da nepremičnini in orožje ni skupno premoženje nekdanjih zakoncev, in da sta zapustnik in njegova (sedaj tudi pokojna) žena prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju oziroma da je bil prispevek zapustnika večji od njegove žene.
  • 425.
    VSL Sklep I Cp 726/2023
    12.5.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00067313
    ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
    zapuščinski postopek - spor o dejstvih - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tožba na ugotovitev neveljavnosti darilne pogodbe - ugotovitev dedne nevrednosti - izpodbijanje veljavnosti oporoke - prekinitev zapuščinskega postopka - obligatornost prekinitve - smotrnost prekinitve postopka
    Ker se dedna sposobnost dediča do dokaza o nasprotnem domneva, ni odločilno, da se s pritožnikovo trditvijo o dedni nevrednosti B. B. ostali dediči strinjajo. Razloge za zatrjevano dedno nevrednost bo moral v pravdi dokazati pritožnik.

    Ker se veljavnost pogodbe do dokaza o nasprotnem domneva, je jasno tudi, da je v tem primeru manj verjetna pravica pritožnika, ki ima (za razliko od B. B.) pravni interes za ugotovitev neveljavnosti pogodbe, saj bo, če bo s tožbo uspel, podarjeni solastninski delež zapustnikove nepremičnine vrnjen v zapuščino.
  • 426.
    VSL Sklep II Cp 2097/2022
    9.5.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00066670
    ZD člen 210, 213, 213/1.
    napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - napotitev dedičev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - manj verjetna pravica dediča - spor o dejstvih - spor o obsegu zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - odpoved pravici
    Tudi, če je dedinja po smrti zapustnika iz hranilnih vlog dvigovala tudi tisti del denarnih sredstev, ki spada v zapuščino zapustnika, to na obseg zapuščine ne more vplivati in ni stvar zapuščinskega postopka. Namen zapuščinskega postopka je namreč ugotoviti obseg zapuščine v času zapustnikove smrti. Navedbe o neupravičeni odtujitvi z računa zapustnika pa bodo lahko predmet obligacijskopravnih zahtevkov v pravdi.
  • 427.
    VSM Sklep I Cp 58/2023
    9.5.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSM00070173
    ZPP člen 8. ZD člen 84, 84/2.
    vestna in skrbna presoja dokazov - dokaz z zaslišanjem prič - razlaga oporoke - pravi oporočiteljev namen
    Glede na navedeno je utemeljen pritožben očitek, da zaključki o posameznih okoliščinah, na obstoju katerih temelji razlaga predmetne oporoke, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ne temeljijo na oceni izpovedb vseh zaslišanih strank in prič, ki so izpovedali o teh okoliščinah, niti ni sodišče prve stopnje ugotavljalo ali izvedeni dokazi potrjujejo tožbene navedbe. Skrbna in vestna dokazna ocena namreč zahteva oceno vsega, kar so stranke ali priče izpovedale v zvezi z določeno pomembno okoliščino, ob tem pa tudi oceno verodostojnosti posamezne izpovedbe. Ker v obravnavanem primeru zaradi navedene odsotnosti dokazne ocene vseh zaslišanih strank in prič, ni mogoče preizkusiti, ali je bilo dejansko stanje, pomembno za odločitev o utemeljenosti zahtevka pravilno in popolno ugotovljeno, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, v posledici česar je podana kršitev 14. točke drugega odstavek 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje navedene kršitve ni odpravilo samo, saj se le-ta nanašajo na celoten sklop dejstev, pomembnih za odločitev o tožbenem zahtevku. Sodišče druge stopnje bi moralo namreč dokazno oceno vseh zaslišanih strank in prič sprejeti prvič, torej povsem na novo in s tem praktično v pretežnem delu dopolniti dokazno oceno, kar pa bi za stranke pomenilo, da bi se z dokazno oceno glede ključnih dokazov seznanile prvič.
  • 428.
    VSM Sklep I Cp 151/2023
    9.5.2023
    DEDNO PRAVO
    VSM00066736
    ZD člen 84, 84/2.
    oporočno dedovanje - določljivost oporočnih določil - parcelacija nepremičnin
    Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je izvršitev oporoke glede teh 4 spornih nepremičnin v stanju, kot so sedaj, nemogoča, saj je potrebna odmera nepremičnin. V zvezi s tem sodišče druge stopnje dodaja, da oporoka kljub temu, da je ni mogoče izvršiti oziroma opraviti vpisa nepremičnin v zemljiško knjigo v delu, kot izhaja iz oporoke, ni nejasna ali nedoločna, saj iz nje natančno izhaja, kako se naj sporne nepremičnine razdelijo med dediče, pokojna pa je v oporoki tudi navedla, naj se sporne nepremičnine odmerijo.
  • 429.
    VSL Sodba I Cp 402/2023
    3.5.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00066989
    ZD člen 214, 214/3, 220. ZNP-1 člen 9, 155, 155/3. ZPP člen 7, 212, 287, 287/2.
    zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - spor med dediči - dokazni postopek - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - pravica do izvedbe dokaza - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - sklenitev dednega dogovora - pogodbena avtonomija - zmota - sporna vsebina oporoke - spor o velikosti solastniškega deleža - napotitev dediča na pravdo - nedopustna pritožbena novota
    Iz obrazložitve jasno izhaja, katere dokaze je sodišče izvedlo in v njih vpogledalo, prav tako pa je obrazložilo, da je vse ostale dokaze kot nepotrebne zavrnilo, torej tudi dokaz z zaslišanjem pravdnih strank.

    Sama odločitev dedičev, ali bodo dedni dogovor sklenili, ali ne, sodi v pogodbeno avtonomijo dedičev.

    Pravnomočen sklep o dedovanju, katerega sestavni del je tudi dedni dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili, pravdni stranki veže. Zato so neutemeljene vse obširne pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v postopku preučiti vsebino oporoke ter ponovno ugotoviti višino dednih deležev, ker je bila tožnica pri sklepanju dednega dogovora v zmoti glede višine podedovanega premoženja.
  • 430.
    VSM Sklep I Cp 216/2023
    18.4.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSM00066453
    ZD člen 163, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
    spor glede obsega zapuščine - napotitev dediča na pravdo - obrazložitev sklepa - absolutna bistvena kršitev določb postopka - oseba, katere pravica je manj verjetna
    Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je pritožnica tista, katere pravica je manj verjetna in jo zato pravilno napotilo na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD). Pritožbeno ni sporno, da je bila dedinja B. B. od 1. 10. 2020 pooblaščena za dvig denarja z zapustnikovega računa, med dedinjama obstaja spor, ali je vsa dvignjena sredstva porabila za potrebe zapustnika. Sodišče druge stopnje pritrjuje nosilnemu argumentu sodišča prve stopnje, da je bila pritožnica tista, ki je zatrjevala, da je druga dedinja (B. B.) opravila dvig denarja z bančnega računa zapustnika in od (večjega zneska) dvignjenih sredstev natančno 6.552,27 EUR porabila brez podlage (t.j. zase, ne pa za potrebe zapustnika), zato je na njej breme, da svoje trditve dokaže v pravdnem postopku. Prepričljivo je stališče sodišča prve stopnje, da so bolj verjetne trditve druge dedinje (ki je bila pooblaščena za dvige denarja v imenu in za račun zapustnika), da je dvignjen denar porabila za nakupe dobrin, ki so presegali minimalne potrebe zapustnika, ki jih je imel sicer krite v domu za starejše. Drugačno stališče pritožnice, da zapustnik ni potreboval dvignjenega denarja, ni življenjsko prepričljivo.
  • 431.
    VSL Sodba II Cp 1996/2022
    14.4.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00066263
    OZ člen 86. ZD člen 61, 61/1.
    oporoka - tožba za ugotovitev ničnosti - ničnost oporoke - izjava o preklicu oporoke - ničnost izjave - ničnost izjave o preklicu oporoke - oporočna priča - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga - demenca - oporočna sposobnost zapustnika - zloraba oporočno nesposobne osebe - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izvedensko mnenje
    Pritožbeni očitek prve toženke, da lahko glede na odločitev prvostopenjskega sodišča vsak dedič zatrjuje ničnostno sankcijo, če oporočno nesposobna oseba podpiše oporoko, ki ji jo pripravi nekdo tretji, je zmoten. Že v sklepu II Ips 81/2021 je poudarjeno, da so bistvene okoliščine posameznega primera: ali je zatrjevano ravnanje, ki rezultira v napaki volje, tako zavržno, da preseže pomen posamične zadeve in ga je treba sankcionirati že zaradi varovanja interesov, ki presegajo interese pogodbenih strank (javni interes). Pretehtane okoliščine konkretnega primera so potrdile ravno to – zavržno ravnanje toženk, ki je prešlo v višjo stopnjo nepoštenosti. Toženki sta vedeli za materino oporočno nesposobnost in sta to dejstvo načrtno zlorabili, tako da sta brez njene volje sestavili oporoko, ji jo dali v podpis, pri tem pa sta zasledovali svoje interese – izključitev tožnika od dedovanja in pridobitev lastne premoženjske koristi. To sta stopnjevali še z organizacijo podpisa izjave o preklicu oporoke, kjer notarja nista seznanili z materinim zdravstvenim stanjem. Njuni izpovedbi sta bili večkrat neverodostojni. Tako je druga toženka neprepričljivo izpovedala glede podpisa oporoke z dne 22. 5. 2012, prva toženka pa je v izpovedovanju večkrat prišla v nasprotje sama s seboj (in z izvedenimi dokazi).
  • 432.
    VSL Sklep I Cp 98/2023
    7.4.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00066326
    ZD člen 210, 210/2, 210/2-1.
    zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - neveljavnost oporoke - napotitev dedičev na pravdo - odločanje o spornih dejstvih v zapuščinskem postopku
    Sodišče prve stopnje je dediča na pot pravde za ugotovitev, da sta oporoki neveljavni, utemeljeno napotilo, saj ni dvoma, da je med dediči prišlo do spora o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine po obeh oporokah (1. točka drugega odstavka 210. člena ZD).
  • 433.
    VSL Sklep II Cp 324/2023
    7.4.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00067442
    ZD člen 11, 11/1, 136, 136/1, 136/2. DZ člen 267.
    določitev skrbnika za poseben primer - demenca - kolizija interesov med skrbnikom in varovancem - center za socialno delo kot skrbnik - očitna pisna pomota sodišča - dedna izjava - izjava o odstopu dednega deleža v korist sodediča
    Odpoved v korist določenega dediča se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža. Z izjavo o odpovedi dediščini v korist sodediča se dedič ne odpove dediščini, pač pa podedovano premoženje odstopi drugemu dediču. Dedič, ki se v zapuščinskem postopku odpove svojemu deležu v korist drugega dediča, je še vedno stranka zapuščinskega postopka. Ker se pritožnik glede na izjavo, kakršno je podal, šteje za zapustnikovega dediča, v tem postopku zaradi kolizije interesov ne more zastopati sodedinje.
  • 434.
    VSL Sklep I Cp 145/2023
    7.4.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00066097
    ZD člen 64, 64/1, 68.
    pisna oporoka pred pričami - neveljavna razpolaganja v oporoki - vsebina oporoke - neveljavna oporoka - neveljavna razpolaganja v pisni oporoki pred pričami - oblika oporoke - formalni pogoji
    V prvem odstavku 64. člena ZD določa, da oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko napravi oporoko tako, da v navzočnosti dveh prič lastnoročno podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, ko hkrati izjavi pred njima, da je to njegova oporoka.

    V primeru oporoke pred pričami se upošteva določba 68. člena ZD, skladno s katero je oporoka neveljavna v delu, s katerim se kaj zapusti pričam pri oporoki. Zato sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da določila navedene oporoke niso veljavna, saj naj bi z njo zapustnica vse svoje premoženje zapustila ravno obema oporočnima pričama.

    Pri testiranju ima oblika poseben pomen, zato strogih obličnostnih zahtev ni mogoče zaobiti (forma ad valorem). Zato tudi ni bilo treba, kot meni pritožba, da bi sodišče prve stopnje zaslišalo pritožnika o okoliščinah, saj njegovo zaslišanje ne bi moglo vlivati na drugačno presojo listine, ki je jasna, nedvoumna in ji tudi pritožnik dejansko ne nasprotuje.
  • 435.
    VSL Sklep II Cp 1971/2022
    6.4.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00065772
    ZD člen 123, 214, 214/2.
    sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - višina denarnih sredstev na računu - pritožba zoper sklep o dedovanju - obseg zapuščine - predhodno dedovanje po drugem zapustniku - trenutek prehoda zapuščine na dediča
    Odsotnost zapisa višine zneskov na pravilnost odločitve o tem, kdo je dedič in kaj ta deduje, nima vpliva. Če so bila po nakazilu z računa dvignjena sredstva, to ni stvar zapuščinskega postopka, temveč je lahko le predmet zahtevka v drugem postopku.

    Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo biti v obsegu zapuščine zajeto še premoženje, ki bi ga zapustnik podedoval po prej umrli ženi. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, bo premoženje po pokojni ženi, ki je umrla pred njim, predmet dedovanja po njej in bo pritožnica v tistem postopku vstopila v položaj zapustnika. Dedič postane dedič s trenutkom smrti zapustnika, dedič po kasneje umrlem dediču pa dedič po njem v trenutku smrti kasneje umrlega dediča.
  • 436.
    VSM Sklep I Cp 918/2022
    4.4.2023
    DEDNO PRAVO
    VSM00065532
    ZD člen 131, 131/1, 163, 174, 174/2. ZPP člen 155, 155/2.
    stroški začasnega skrbnika zapuščine - odvetnik - odvetniška tarifa
    Začasna skrbnica zapuščine (v nadaljevanju odvetnica) je podala zahtevo za povrnitev nagrade ter stroškov, iz katere izhaja, kakšno delo in kdaj ga je opravila ter koliko stroškov je s posameznim opravilom nastalo. Sodišče prve stopnje ji je pravilno odmerilo nagrado in stroške po Odvetniški tarifi (v nadaljevanju OT), po kateri se vrednoti delo začasnega skrbnika zapuščine, ki ga opravlja odvetnik.
  • 437.
    VSL Sklep II Cp 490/2023
    4.4.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00065632
    ZD člen 214, 214/3. ZPP člen 306, 306/1, 392, 392/1.
    sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku - pravna narava dednega dogovora, ki je del sklepa o dedovanju - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - izpodbijanje sodne poravnave - izpodbijanje dednega dogovora v pritožbi zoper sklep o dedovanju - veljavnost dednega dogovora - zmota pri sklepanju dednega dogovora
    Dejstvo, da je dedni dogovor vsebovan v sklepu o dedovanju, ni razlog, zaradi katerega bi ga dediči, ki so ga sklenili, lahko izpodbijali. Pritožnik lahko dedni dogovor izpodbija s tožbo, v zapuščinskem postopku pa njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči.
  • 438.
    VSM Sklep I Cp 234/2023
    4.4.2023
    DEDNO PRAVO
    VSM00066076
    ZD člen 9, 130, 219. SPZ člen 39, 41. Uredba o ureditvi nekaterih vprašanj glede pridobivanja premoženja države iz naslova dedovanja (2019) člen 7, 7/2, 7/2-1.
    zapuščina brez dediča - prehod zapuščine na državo - derivativni način pridobitve - odgovornost države za zapustnikove dolgove - deklaratorna narava sklepa - varstvo lastninske pravice

    Tako kot pri prehodu dediščine na dediče tudi zapuščina brez dediča preide v državno lastnino v trenutku zapustnikove smrti, v celoti z aktivo in pasivo ter neposredno od zapustnika (9. člen ZD). Ne gre torej za originarno pridobitev lastninske pravice (neodvisno od pravnega prednika), ampak za derivativni način pridobitve lastninske pravice v skladu z 39. in 41. členom SPZ, saj država ne pridobi le zapustnikovega premoženja, pač pa odgovarja tudi za zapustnikove dolgove.
    Zaradi takšnega položaja države pri prevzemu premoženja brez dedičev, tudi sklep sodišča, s katerim se zapuščina izroči državi, ni konstitutivne, temveč tako kot sklep o dedovanju, deklaratorne narave. To pomeni, da se v njem samo ugotavlja to, kar se je že zgodilo v času zapustnikove smrti, to je univerzalno nasledstvo celotnega premoženja na državo.
    Motorno kolo je tako postalo last države že z zapustničino smrtjo, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje to dejstvo zgolj ugotovilo. Navedeno pa pomeni, da mora država sama poskrbeti za varstvo svoje lastninske pravice, ki jo je pridobila zunajknjižno.

  • 439.
    VSL Sklep I Cp 57/2023
    31.3.2023
    DEDNO PRAVO
    VSL00065971
    ZD člen 128, 128/1, 129, 129/1, 136, 136/1.
    dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - odpoved pravici do povračila pomoči - omejitev dedovanja - omejitev dedovanja nepremičnin - odpoved dediščini - vsebina odpovedi dediščini - delna odpoved dediščini
    Ni nikakršne zakonske podlage, da bi lahko prišlo v okviru 128. člena ZD do omejitve dedovanja le na določene pravice oziroma stvari. Ni pa ovir, da se RS oz. občina z dedinjo zapustnikovega premoženja ne bi mogla dogovoriti drugače, torej skleniti dogovor, ki bi sledil njenemu predlogu. Takšno je tudi stališče sodne prakse.

    Po prvem odstavku 129. člena ZD se lahko Republika Slovenija ali občina, iz proračuna katere se je financirala pomoč zapustniku v skladu s predpisi o socialnem varstvu, odpove pravici do povračila te pomoči, če so zapustnikovi dediči njegov zakonec ali njegovi otroci, ki so sami potrebni pomoči, ali če bi premoženje, ki bi postalo lastnina Republike Slovenje ali občine, predstavljalo zanjo breme ali bi zaradi upravljanja ali razpolaganja s to lastnino imela nesorazmerne stroške. Slednje pa je pritožnica v postopku zatrjevala, zaradi česar se je deloma odpovedala uveljavljanju omejitve dedovanja na solastniškem deležu zapustnikovih nepremičnin.

    Ker se pritožnica lahko odpove omejitvi dedovanja na določenem (nepremičnem) delu zapuščine, ostaja odprto vprašanje dedovanja ali omejitve dedovanja (v razmerju do občine) premoženja v obsegu, ki bi bilo sicer izročeno in bi postalo last RS. Poleg navedenega je izjava dedinje, da se odpoveduje dedovanju na nepremičninah neupoštevna, saj odpoved dediščini na podlagi prvega odstavka 136. člena ZD ne more biti delna. Dedič deduje tako, kot da dedne izjave sploh ni podal.
  • 440.
    VSL Sklep II Cp 554/2023
    31.3.2023
    DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00065749
    ZD člen 200. ZIZ člen 58, 58/1, 58/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1.
    ugovor dolžnika - sklicevanje na navedbe v drugih vlogah - obrazloženost pritožbenih navedb - domneva resničnosti ugovornih navedb - izostanek odgovora na ugovor - začasna odredba v zapuščinskem postopku - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - dedni dogovor - nepodpisana pogodba - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - pomen oglasa za prodajo - odtujitev nepremičnega premoženja
    Pritožba je samostojno pravno sredstvo zoper odločitev sodišča prve stopnje. Sklicevanje na navedbe v ugovoru ne zadošča za pridobitev lastnosti pritožbenih navedb. O navedbah v ugovoru se je sodišče prve stopnje izreklo v izpodbijanem sklepu in zato z njimi po naravi stvari ni mogoče utemeljevati odločitve v kasneje sprejeti odločbi.

    Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnem neupoštevanju prvega odstavka 58. člena ZIZ, po katerem sodišče v primeru izostanka upnikovega odgovora na ugovor šteje dolžnikove navedbe za resnične. Pravilno je namreč stališče v izpodbijanem sklepu, da se za resnične štejejo le navedbe, ki niso v nasprotju z upnikovimi navedbami v predlogu za izdajo začasne odredbe.

    Dedni sporazum ni bil podpisan in prodajna pogodba ni pravno perfektna. Kljub navedenemu pa ni vzbujen dvom o pravilnosti zaključka, da je dedičeva trditev, da stanovanje sodi v zapuščino, verjetno izkazana. Verjetno je izkazano, da je bil dogovor med zapustnikom in pritožnikom v delu, ki se nanaša na sporno stanovanje, realiziran, to pa zadostuje za zaključek o verjetni izkazanosti dedičeve trditve, da stanovanje sodi v zapuščino.
  • <<
  • <
  • 22
  • od 50
  • >
  • >>