Res je, da po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča lahko med "druge tehtne razloge" spadajo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Vendar pa tožnikove trditve takega dvoma ne vzbujajo. Okoliščina, da je predlagal izločitev sodnice v tej zadevi in v zadevi P 337/2014, tudi v primeru utemeljenosti predloga, o katerem je pristojen odločiti predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), ne bi vzbujal pomisleka v sposobnost stvarno in krajevno pristojnega sodišča, na katerem sodniško funkcijo opravlja večje število sodnikov, v zagotovitev nepristranskega sojenja.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo Sodnega sveta Republike Slovenije (s katero je ta potrdil oceno sodniške službe, da tožnik ne ustreza sodniški službi in ugotovil, da je tožniku prenehala sodniška funkcija) in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek.
Z odpravo odločbe Sodnega sveta je prenehal njen učinek (s tožbo izpodbijana odločba ne obstaja več). Revident, ki je izdal izpodbijani upravni akt, ima tako v obravnavanem primeru (pravni) položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Tej mora slediti in je na sprejeta stališča v tej sodbi vezan. Ta dolžnost ne vzpostavlja pravnega interesa organa za revizijo. Iz tega izhaja, da okoliščina, da se revident tudi v ponovljenem postopku ne strinja s pravnimi stališči sodišča prve stopnje, za priznanje pravnega interesa za revizijo ne zadošča.
Glede na določbe novega ZSSve bodo v ponovljenem postopku izdana odločba Sodnega sveta in v njej sprejeta stališča lahko predmet neposredne presoje pred Vrhovnim sodiščem in ne več pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.