ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
stečajni postopek – pravne posledice začetka stečajnega postopka – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Po začetku stečajnega postopka, ne glede na to, ali so podani pogoji za prekinitev ali za ustavitev postopka, sodišče prve stopnje ne bi smelo odločati o ugovoru dolžnika
Dedič je po pouku o nepreklicnosti dedne izjave izjavil, da sprejema zakoniti dedni delež in se pod takšen zapis podpisal, zato njegovega mnenja, da se je deležu odrekel, ni mogoče upoštevati. Dedna izjava je namreč nepreklicna (lahko pa se izpodbija, a ne v zapuščinskem postopku).
Kasnejša reklamacija prevzema blaga s strani tožeče stranke ne more izničiti učinkov dogovora o kompenzaciji. Četudi namreč predstavlja navedena reklamacija po vsebini izpodbijanje sklenjenega dogovora o kompenzaciji zaradi napake volje (zaradi bistvene zmote, ki naj bi se nanašala na nabavno vrednost blaga, oziroma zaradi prevare), kar zatrjuje tožeča stranka, zgolj na podlagi takšne „reklamacije“ ni prišlo do razveljavitve dogovora o kompenzaciji, saj se lahko razveljavitev pogodbe zaradi napake volje zahteva le s tožbo, pri čemer izpodbojna pogodba pravno učinkuje in obvezuje oba pogodbenika vse dotlej, dokler je sodišče z oblikovalno sodbo ne razveljavi.
ZIZ člen 53, 53/2, 62. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 12.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora
Navodilo za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, eksplicitno določa oznake verodostojnih listin na način, da je dolžniku kljub temu, da verodostojna listina ni priložena k predlogu za izvršbo, vsaj po oznaki zahtevka lahko jasno, na kakšni podlagi upnik terja denarno terjatev od dolžnika in je zato pričakovati, da se dolžnik v ugovoru lahko izjasni do upnikove terjatve. Ker vlaga upnik predlog za izvršbo na podlagi kataloške številke 9 z oznako „menični porok za podjetje T. d.o.o.“, omenjena kataloška številka pa v Navodilu za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo ni navedena, je potrebno šteti, da je ugovor dolžnika obrazložen.
sodna ureditev meje – povračilo stroškov – sodna poravnava
Sodna poravnava je sporazumna ureditev spora, ki naj bi izboljšala položaj obeh in ne le ene stranke, zato zakon določa, da če ni v poravnavi drugače dogovorjeno, vsaka stranka krije svoje stroške.
Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je potrebno določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP uporabiti tudi v konkretnem primeru, ko dva od sospornikov nista dala povoda za tožbo in sta pripoznala tožbeni zahtevek, preden sta se spustila v obravnavanje glavne stvari.
Zahtevek tožeče stranke je vezan na sklenitev pogodbe med tožečo stranko ter Republiko Slovenijo, ta pa na javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin, kjer pa gre za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP. Ker v obravnavani zadevi ne gre za civilnopravno razmerje, pač pa za javnopravno, to sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi (1. člen ZPP).
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – denarna socialna pomoč
Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane lastnina RS oziroma občine in se to premoženje s sklepom izroči RS oziroma občini, ki je sredstva zagotavljala. Ker ni bilo predloga občine in soglasja dedičev, da se omejitev izvede le na posamični nepremičnini oziroma denarnih sredstvih, je sodišče omejitev dedovanja pravilno izvedlo na celotni zapuščini v alikvotnem deležu.
ureditev meje – lastninski spor – ustavitev nepravdnega postopka – nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopka pred pristojnim sodiščem
Predlagatelja in prvi nasprotni udeleženec niso v sporu zaradi meje med parcelama, pač pa je spor v tem, ali sta lastnika skoraj celotne parcele predlagatelja, ali pa prvi nasprotni udeleženec. V takšnem primeru ne gre za mejni spor in se zato ne rešuje v nepravdnem postopku, ampak gre za spor o lastninski pravici, ki se rešuje v pravdnem postopku.
POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083391
ZD člen 210. OZ člen 550.
pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja – izročilna pogodba – pogodba o preužitku – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica dediča
Za primer, ko se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, štejejo za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Napotitev na pravdo dediča (ki s pogodbo ni soglašal) z zahtevkom, da uveljavi, da se nepremičnine, ki so bile predmet izročilne pogodbe, štejejo kot darilo in se vštejejo v zapuščino, zato ne pride v poštev.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izračunov, ki jih je predložila tožnica, utemeljeno zaključilo, da terjatev še ni v celoti poplačana, zato je pritožbeni očitek kršitve pravil postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP neutemeljen.
Materialnopravno je zmotno stališče sodišča prve stopnje, ki je zaradi porazdelitve krivde razdelilo tudi pogodbeno kazen med obe stranki, vsaki pol, saj ne gre za razmerje obeh pravdnih strank do investitorja, pač pa le za vprašanje, ali je od ugotovljene zamude z dokončanjem del tožeča stranka zamujala po lastni krivdi.
Tožeča stranka ni zatrjevala, za koliko časa je bila potrebna tretja izmena, niti ni razvidna dogovorjena cena za dodatne stroške. Zgolj račun, ki ga je izdal podizvajalec tožeče stranke in ga je ta prefakturirala na toženo stranko ter izpovedba prič ni dovolj za dokaz o obstoju in višini vtoževane škode, še posebej ob upoštevanju dejstva, da se je v četrtem členu Pogodbe tožeča stranka zavezala predložiti tudi dokumentacijo o nastalih stroških, pa tega ni storila.
Toženo stranko bi bremenili (dokumentirani) stroški, ki bi ji nastali zaradi zamude, le v primeru, če bi tožeča stranka izpolnila svojo obveznosti (pravočasno odprla akreditiv), tožena stranka pa blaga kljub temu ne bi pravočasno dostavila.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0083387
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZKP člen 105, 105/2.
premoženjskopravni zahtevek oškodovanca – odločitev o premoženjskopravnem zahtevku – napotitev oškodovanca na pravdo – povrnitev nepremoženjske škode – zakonske zamudne obresti – ne bis in idem – pravnomočno razsojena stvar – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V obsegu, v katerem je o zahtevku pravnomočno razsodilo že kazensko sodišče, sodišče pa je ponovno v pravdnem postopku odločalo tudi glede tega dela zahtevka, je podana kršitev iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057236
ZPP člen 213, 213/2. OZ člen 569, 1012.
poplačilo kredita – konto kartica – dokazilo o plačilu – zavrnitev dokaznega predloga – dokazovanje z izvedencem
Pritožnica je predlagala, da višino obveznosti izračuna izvedenec finančne stroke. Izvedenec bi lahko izračunal dolg le na podlagi dokazov, ki pa jih toženka, kot že zgoraj povedano, ni predložila. Neizvedba dokaza z izvedencem finančne stroke je zato utemeljena.
Če ima tožeča stranka v stečajni masi denarna sredstva za stroške unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika in za vse druge stečajne stroške, mora med njimi predvideti in zagotoviti tudi stroške, s katerimi bo v stečajno maso pridobila premoženje prek sodnih postopkov. Ni pa namen ukrepov iz 11. člena ZST-1, da bi se taksnemu zavezancu z zmanjševanjem taksne obveznosti ohranjalo obseg premoženja, četudi gre za premoženje, ki služi poplačilu stečajnim upnikom.
Tožnica v postopku izbire pri toženi stranki na razpisano delovno mesto ni bila diskriminatorno obravnavana, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugoditev njenemu tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine.