ZDR-1 člen 126, 126/1. ZIZ člen 34, 34/1, 34/2, 102, 128, 128/2.
izvršba na plačo - izvršba na druge stalne prejemke - razlikovanje - objektivne meje pravnomočnosti sklepa o izvršbi - (ne)učinek res iudicata
Bistvena je zahteva po jasnosti in določnosti opredelitve izvršilnega sredstva v sklepu o izvršbi, da pri izvrševalcih ne nastopi dvom o obsegu dovoljene izvršbe. Jasnost pa se lahko doseže le na način, da se upošteva opredelitve pravnih pojmov, kot so ti v pravnem sistemu jasno določeni in jih ni dopustno širiti mimo jasnega zakonskega pomena. Zato je treba ločiti primer, ko sklep o izvršbi vsebuje dikcijo izvršbe na plačo in druge stalne prejemke iz delovnega razmerja, in primer, kjer je izrecno navedena le plača.
ZFPPIPP člen 233, 233/3, 233/5, 383, 383/1, 384, 384/1, 384/4.
postopek osebnega stečaja – predlog za začetek postopka – poziv sodišča – dopolnitev – zavrženje predloga
Dolžnik je sodišču prve stopnje sicer res predložil poročilo o stanju svojega premoženja, ki pa ni vsebovalo izjave, da je v njem navedeno vse premoženje, za katerega ve, in vsi transakcijski računi, prav tako pa njegov podpis tudi ni bil notarsko overjen. To pa pomeni, da je predlog le delno dopolnil, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog moralo zavreči.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 14/3, 231. ZGD-1 člen 414.
domneva insolventnosti – trajna nelikvidnost – prezadolženost – upravičeni predlagatelj za začetek stečajnega postopka – procesne ovire za začetek stečajnega postopka – cilj redne likvidacije – cilj stečajnega postopka
Pravilen je poudarek sodišča prve stopnje, da domneve iz 1. alineje 2. odstavka 14. člena ZFPPIPP (ki se nanaša na trajno nelikvidnost) ni mogoče izpodbijati z navedbami o dolžnikovem premoženju (kar se nanaša na prezadolženost; prim. 3. odstavek 14. člena ZFPPIPP).
Redna likvidacija ni procesna ovira za začetek stečajnega postopka.
Gre za služnost, ki se po sami naravi stvari ne izvaja pogosto, zato ni nujno, da so se toženci že s samo postavitvijo ograje izvrševanju služnosti uprli, saj dokler tožnik ni izvršil ali poizkušal izvršiti vleke lesa, se toženci temu niso mogli upreti.
postopek osebnega stečaja – postopek odpusta obveznosti – preizkusno obdobje – okoliščine, ki vplivajo na dolžino preizkusnega obdobja – zdravstveno stanje dolžnika
Sodišče prve stopnje ni upoštevalo vseh pomembnih okoliščin, na katere se je dolžnik skliceval v svojem predlogu. Ni namreč upoštevana okoliščina, da je eden od dolžnikovih otrok otrok s posebnimi potrebami, niti njegovo zdravstveno stanje, na katerega se je dolžnik skliceval že v predlogu za odpust obveznosti in predložil tudi ustrezna dokazila. Ima namreč psihične težave (anksioznost) in telesne težave (desna rama), telesne težave pa mu onemogočajo opravljanje težjih del, zato je napačna navedba, da je dolžnik na vrhuncu ustvarjalne moči.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073436
ZFPPIPP člen 34, 271, 271/1, 271/2, 277, 277/1, 278, 278/2. OZ člen 39, 86, 87, 256. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – subjektivni pogoj – insolventnost dolžnika ob izvršitvi izpodbojnega ravnanja kot predpostavka izpodbojnosti – nastop obveznosti enakopravnega obravnavanja upnikov – ničnost – zahtevek za uveljavljanje ničnosti – absolutna bistvena kršitev določb postopka – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Položaj insolventnosti je predpogoj, da je pravno dejanje sploh izpodbojno. Obveznost enakopravnega obravnavanja upnikov nastopi šele v trenutku, ko družba, kasnejši stečajni dolžnik, postane insolventna. V okviru rednega poslovanja, ko torej ni mogoče govoriti o elementih insolventnosti, pa družbe svobodno v okviru lastne poslovne politike izbirajo odnos do svojih upnikov.
Stranki, ki se sklicuje na ničnost pogodbe, ničnosti ni treba posebej uveljavljati s formalno postavljenim zahtevkom v tožbi. Zadostuje, da je tožeča stranka postavila dajatveni zahtevek, ki ga je mogoče obravnavati kot kondikcijski zahtevek v posledici ugotovljene ničnosti.
OZ člen 240. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 31.
skrbnost vzdrževalca cest – pravni standard – višja sila – odškodninska odgovornost – nepričakovan dogodek
Strogost merila skrbnosti vzdrževalca ceste je treba prilagajati razredu oz. kategoriji ceste, ki se vzdržuje, saj višja kategorija ceste predpostavlja večjo gostoto prometa, višje hitrosti vozil in zato bistveno večjo nevarnost.
Zaradi nesporne in jasno označene problematičnosti odseka bi moral biti vzdrževalec ceste pri pregledovanju in posipanju ceste še posebej pazljiv, po posipanju ceste v zgodnjih jutranjih urah pa bi moral računati z nadaljnim padanjem temperatur in nastankom poledice, zaradi česar se ne more sklicevati na višjo silo.
vrnitev v prejšnje stanje – skrbnost odvetnika – izvedba naroka – očitnost utemeljenosti predloga
Materialnopravno zmotna je ocena sodišča prve stopnje v zvezi z vprašanjem, kolikšno skrbnost mora izkazati tožeča stranka oziroma osebje, zaposleno v pisarni njenega pooblaščenca, da je možno ugoditi njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Izhodišče, da bi morala tožeča stranka nujno sama opremiti vsako pošiljko z oznakami za „priporočeno“ oziroma preveriti, če je poštni delavec razumel njena navodila, je v tem smislu prestrogo, sploh če bi se v dokaznem postopku izkazalo, da je tak način oddaje pošiljk, kot je bil v obravnavanem primeru, uspešno tekel dalj časa in se je zataknilo šele pri pošiljkah, ki so bile oddane tega dne.
Medtem ko se podjemnik naročniku s tem, da bo opravil posel, zaveže uresničiti končni interes naročnika, pa se mandatar zaveže, da si bo končni interes, zaradi uresničitve katerega naročnik sklepa pogodbo, prizadeval doseči in da bo pri tem ravnal v skladu z ustrezno strokovno (profesionalno) skrbnostjo. Če revizor ne ravna s takšno skrbnostjo, krši svojo pogodbeno obveznost pravilne izpolnitve.
Pooblaščeni revizor mora zavrniti izdelavo mnenja, če pravna oseba pooblaščenim osebam revizijske družbe ne omogoči izvajanja revizije v skladu z določbami ZRev-2 oziroma če pravna oseba vodi poslovne knjige, spise in računalniške zapise v nasprotju z računovodskimi standardi, in zaradi tega ali kateregakoli drugega razloga ni dovolj podlag, da bi pooblaščeni revizor lahko zanesljivo ocenil resničnost in poštenost računovodskih izkazov.
Storitve revidiranja so po svoji naravi obligacija prizadevanja in ne obligacija rezultata, gre torej za posebno vrsto mandatne pogodbe. Mandatar ima pravico do plačila za trud. Če je torej revizor brez svoje krivde delo opravil le delno, ima pravico do sorazmernega dela plačila.
Naročnik lahko razreši revizijsko družbo, ki opravlja revizijo njenih računovodskih izkazov, le na podlagi utemeljenih razlogov, pri čemer različna mnenja o računovodskih obravnavah ali revizijskih postopkih niso utemeljeni razlogi za razrešitev.
ZFPPIPP člen 383a, 383a/1, 384, 384/1, 384/4. ZPP člen 337, 337/1.
ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - overitev poročila o premoženjskem stanju - notarska overitev - upravna overitev - nedovoljene pritožbene novote - vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja na zapisnik pri sodišču
Podpis na poročilu o premoženjskem stanju mora biti notarsko overjen. Upravna overitev ne zadošča.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj – asignacija – verižna kompenzacija – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – običajen način plačila – pravila poslovnih običajev – primerljivi pravni posli – drugačen dogovor pravdnih strank – prepričanje o solventnosti – povprečno skrben gospodarstvenik
Če bi tožeča stranka sicer uspela dokazati, da je bil tak način poslovanja neobičajen med pravdnima strankama, a bi bilo po drugi strani hkrati ugotovljeno, da je tak način poslovanja običajen v primerljivih poslih v pravnem prometu nasploh, zakonska domneva ne bi veljala.
Ker so pravila poslovnih običajev dispozitivne narave, lahko stranke pravilo poslovnih običajev vedno nadomestijo z vsebinsko drugačno rešitvijo vprašanja. Četudi torej tak poslovni običaj obstaja, sta se stranki dogovorili drugače – za plačilo v denarju, možnost plačila z drugačnim načinom, kot je bila v konkretnem primeru verižna kompenzacija in asignacija, pa ni bila možen način poravnave terjatve tožene stranke.
Kljub postopnim plačilom, za katera je sodišče že ugotovilo, da niso bila običajna med strankama, pa niti ni prišlo do popolnega plačila. Očitno je torej, da je tožena stranka kljub načelnemu nestrinjanju s takim načinom plačevanja želela priti vsaj do dela poplačila svoje terjatve. Vse navedeno pa so bile take okoliščine, ki so toženi stranki narekovale, da se prepriča o solventnosti tožeče stranke, kar bi moral storiti vsak povprečno skrben gospodarstvenik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0080966
OZ člen 631. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 58, 61, 62, 82, 112.
pogodba o delu - podizvajalci - nominirani podizvajalci - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - pripoznana terjatev - trditveno in dokazno breme
Podizvajalec ima neposredni zahtevek (actio directa) do naročnika, če sta izpolnjeni naslednji predpostavki: 1. v razmerju med naročnikom in podjemnikom obstaja in je dospela podjemnikova terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec; 2. v razmerju med podjemnikom in podizvajalcem mora biti podizvajalčeva terjatev pripoznana. Napačno pa je stališče, da bi morala biti pripoznana tudi terjatev izvajalca nasproti naročniku.
obligatornost glavne obravnave – načelo neposrednosti – izdaja sodbe brez razpisa naroka – nesporno dejansko stanje – izvajanje dokazov izven glavne obravnave
Izjema od obligatornosti glavne obravnave na podlagi 488. člena ZPP je utemeljena le takrat, kadar toženka ne nasprotuje zatrjevani dejanski podlagi uveljavljenega zahtevka, nasprotuje pa pravnemu razlogovanju utemeljenosti zahtevka glede na takšno dejansko stanje. Narok za glavno obravnavo namreč ni namenjen zgolj izvajanju dokazov, temveč tudi uresničevanju načela neposrednosti, ki vključuje tudi pravico strank, da v smislu 286. člena ZPP podajajo in dopolnjujejo relevantne trditvene navedbe in predlagajo dokaze.
O kršitvi bilo mogoče govoriti zgolj v primeru, da bi sodišče prve stopnje v posledici napačnega pravnega pouka štelo, da tožena stranka pritožbe ni vložila pravočasno. Kadar sodna odločba vsebuje napačen pravni pouk, se zakonski roki z nepravilnim poukom ne more skrajšati. Tožena stranka je bila sicer res zavedena v zmoto glede dolžine pritožbenega roka, vendar zaradi tega ni bila prikrajšana v svoji ustavni pravici do vložitve pravnega sredstva, saj sodišče prve stopnje napačnega pravnega pouka ni štelo v njeno škodo, s tem pa tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka.
Zgolj opravičilo stranke za izostanek z naroka ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokazni postopek ter o zadevi po izvedenem dokaznem postopku meritorno odločilo. Ker se tožena stranka ni udeležila niti prvega, niti drugega naroka naroka za glavno obravnavo, sodišču pa je v obeh primerih posredovala zgolj posplošeno opravičilo za svoj izostanek (brez kakršnihkoli dokazov), sodišče prve stopnje v odsotnosti relevantnih navedb in dokazov ni imelo podlage odločiti drugače kot je, torej da oba naroka opravi v njeni odsotnosti.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini (po posameznih postavkah v stroškovniku), ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sklepa, temveč zadostuje, če je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
načelo koncentracije – izločitvena pravica – prijava izločitvene pravice – izguba izločitvene pravice – ugovor zoper sklep o prodaji – neizpodbojna domneva o seznanitvi z vsebino objavljenega sklepa
Posebne zahteve za izločitev iz stečajne mase, zunaj postopka preizkusa prijavljenih terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic, upnik nima.
V stečajnem postopku sodišče ne more odločiti o obstoju izločitvene pravice, če je ta prerekana.
začetek postopka osebnega stečaja – pravni interes – pravni interes dolžnika za vodenje stečajnega postopka – učinkovanje odpusta obveznosti – terjatve iz zakonite preživnine
Postopek osebnega stečaja se vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih.
Drugi namen, ki ga je dopustno zasledovati s postopkom osebnega stečaja, je v odpustu obveznosti.
stroški nepravdnega postopka – postopek vzpostavitve etažne lastnine – zavrženje predloga za vzpostavitev etažne lastnine – stroški nasprotnega udeleženca
Predlagatelj postopka za vzpostavitev etažne lastnine ne more biti zemljiškoknjižni lastnik. Razmerja med strankami torej v postopku, kot so ga sprožili predlagatelji, ni bilo mogoče urediti. Koristi od postopka nasprotna udeleženka ni mogla pričakovati. Zato bi bilo nepravično, da bi morala prva nasprotna udeleženka, ki postopka, v katerem so ji nastali stroški, ni sprožila in od njega tudi ni mogla pričakovati nobenih koristi, nositi sama.
vzdrževanje reda – disciplinsko kaznovanje odvetnika
Ne le stranke postopka, tudi sodnik, ki vodi glavno obravnavo in je nedvomno tisti, ki je dolžan skrbeti za red na njej, mora skrbeti, da pri tem s svojim ravnanjem ne izzove strank k neprimernemu obnašanju.
preizkus terjatev – ločitvena pravica – posledice nepravočasno vloženega ugovora zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev
ZFPPIPP v 298.a členu v ničemer ne izključuje uporabe 62. člena, ki ureja prav situacijo, ko upravitelj v osnovni seznam ne vnese njegove terjatve ali ločitvene pravice, ki se sicer v tem pogledu šteje za prijavljeno po 298.a členu ZFPPIPP. Tako pomanjkljivost mora upnik pravočasno grajati in to z ugovorom zoper osnovni seznam preizkušenih terjatev oziroma z ugovorom zoper dopolnjen seznam preizkušenih terjatev, če je podana situacija iz 1. točke 1. odstavka 66. člena ZFPPIPP.
OZ člen 9, 344, 346, 346/1, 346/1-6, 349, 355, 355/1, 355/1-6, 355/2, 381. SZ-1 člen 2, 2/2.
upravnik poslovne stavbe – terjatve upravnika – stroški upravljanja – obratovalni stroški – pogodba o upravljanju – verzija – zastaranje – enoletni zastaralni rok – terjatev iz gospodarskih pogodb – splošni zastaralni rok – dolžnost izpolnitve obveznosti – procesne obresti
Če imajo stroški pogodbeno podlago in če je obe pravdni stranki mogoče opredeliti kot gospodarska subjekta, terjatve iz tega naslova zastarajo v triletnem zastaralnem roku. Če temeljijo na neupravičeni obogatitvi, pa zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.