ZST-1 člen 30. ZPP člen 2, 39, 39/1, 40. ZOdvT člen 24, 24/1. ZDSS-1 člen 19.
plačilo razlike plače - ustavitev postopka - umik tožbe - pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - dolžina paricijskega roka - sklep o vrednosti spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek, kar izhaja iz določbe 39. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 19. člena ZDSS-1 uporablja tudi v postopku pred delovnimi sodišči, ne pa glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke.
Neutemeljena je pritožba, da bi moralo sodišče izdati sklep o vrednosti spornega predmeta, saj sodišče izda tak sklep le v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, kar pa ni primer v tem individualnem delovnem sporu.
Sodišče prve stopnje je za izpolnitev obveznosti za povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki določilo prekratek 8-dnevni paricijski rok. Tožeča stranka je namreč v priglasitvi pravdnih stroškov predlagala, da ji te stroške tožena stranka povrne v paricijskem roku 15 dni, zato bi sodišče prve stopnje moralo soditi v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, kot to določa 2. člen ZPP.
stvarna pristojnost - spor o avtorskih pravicah - pravice iz industrijske lastnine
Tožnik v tem sporu uveljavlja izločitveno pravico v stečajnem postopku glede avtorske pravice nad računalniškimi programi, podatki, vezanimi nanje in pripravljalnim gradivom za 151 cenikov, ki jih je tožnik izdelal v okviru delovnega razmerja pri toženi stranki. Zato je na podlagi drugega odstavka 103. člena ZS (po katerem je za odločanje o sporih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami, telesi, slikami, risbami in tehničnimi izboljšavami) za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Točka d prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 določa obseg pravic intelektualne lastnine, za katero je lahko pristojno delovno sodišče. Gre le za pravice iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem, ne pa za celoten spekter intelektualne lastnine, med katero spada tudi avtorska pravica. To je razvidno iz določbe drugega odstavka 103. člena ZS, ki sicer določa izključno krajevno pristojnost okrožnega sodišča v Ljubljani za odločanje na prvi stopnji v sporih o pravicah intelektualne lastnine, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami, risbami in tehničnimi izboljšavami. Ta izjema se nanaša ravno na spore iz industrijske lastnine, v smislu točke d prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013459
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 179. ZVZD člen 5, 6, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek
Tožnik je na delu pri toženi stranki padel z lestve in se poškodoval. Tožena stranka ni poskrbela za varno delo tožnika. Tožnik je uporabljal neustrezno delovno orodje (lestev in desko, ki ni imela ustreznega ročaja). Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo. Tožnik je imel opravljen izpit iz varstva pri delu. Pri delu bi moral biti bolj pozoren in previden pri uporabi lestve. Toženo stranko bi lahko opozoril, da je uporaba deske brez ročajev nevarna. Zato je tožnik tudi sam prispeval k nastanku nezgode v deležu 40%.
ZPIZ-1 člen 12, 15, 15/2, 16, 249. ZUP člen 225, 225/1, 225/4. OZ člen 191.
delovni invalid III. kategorije - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev - lastnost zavarovanca - pravnomočna odločba - izredna pravna sredstva
Upravna odločba tožene stranke o priznanju pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev je pravnomočna in bi toženka lahko vanjo posegla le ob uporabi izrednih pravnih sredstev na podlagi določb ZUP, na katere napotuje 249. člen ZPIZ-1. Upravna odločba toženke, tudi če je nepravilna, postane dokončna in pravnomočna, kot taka pa zavezuje tako stranki kot sodišče in z vsemi pravnimi učinki velja, dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena na zakonit način.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 19, 19/2. ZPP člen 40.
odvetniška nagrada – bodoče dajatve - mesečna renta – vrednost spornega predmeta – smiselna uporaba določb ZPP
V primeru, ko se tožbeni zahtevek glasi na plačilo mesečne rente brez omejitev njenega teka, se kot osnova za odmero odvetniške nagrade upošteva petletna (in ne enoletna) vtoževana renta.
plača - plačilo za delo - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja
Tožnik je bil 7. 1. 2013 seznanjen, da ga je tožena stranka nezakonito odjavila iz obveznih zavarovanj z dnem 3. 12. 2012. Nezakonitost prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni uveljavljal v roku 30 dni od dneva, ko je zvedel za kršitev svoje pravice. Če bi želel doseči katerokoli pravico iz delovnega razmerja, vključno z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja na uveljavljenih podlagah (do 31. 3. 2013, ko je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas), potem bi moral najprej doseči ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti zatrjevane pogodbe o zaposlitvi. Ker tega ni storil pravočasno, mu je z dnem 3. 12. 2012 delovno razmerje prenehalo.
Tožnici je bila z odločbo CSD priznana pravica do otroškega dodatka v določeni višini. Odločba je postala pravnomočna. Tožnica je nato vložila vlogo za uveljavljanje subvencije za plačilo vrtca za otroka. CSD je z odločbo odpravil odločbo o priznani pravici do otroškega dodatka in odločil, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka v manjši višini. Ker je bila tožnici izdana pravnomočna odločba, je takšna sprememba odločbe možna le po postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP in po 43. členu ZUPJS. Toženec ni vodil postopka določenega za posamezno izredno pravno sredstvo po ZUP. Iz izpodbijanih odločb prav tako ne izhaja, da bi CSD delo ugotovil, da bi bilo potrebno o sporni odločbi na novo odločiti (1. odstavek 43. člena ZUPJS) ali jo celo odpraviti (3. odstavek 43. člena ZUPJS). Zato ni obstajal razlog za odpravo ali razveljavitev pravnomočne odločbe.
dodatek za pomoč in postrežbo - datum priznanja pravice - opravljanje osnovnih življenjskih potreb
Pri tožniku je potreba po pomoči in postrežbi objektivizirano dokazana šele od 4. 4. 2013 dalje, zato je tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pred tem datumom zakonito zavrnjen. Za sporno obdobje namreč ni dokazano dejansko stanje iz prvega odstavka 128. člena ZPIZ-2, ki med drugim izrecno določa, da zavarovancu pravica do dodatka za pomoč in postrežbo pripada od dne, ko je nastala potreba po pomoči in postrežbi. Torej od dne, s katerim je z gotovostjo dokazan dejanski stan iz 1. odstavka 101. člena ZPIZ-2 (ki določa, kdaj je pomoč in postrežba uživalcu pokojnine nujna za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb).
Ob tako posplošenih trditvah tožeče stranke manjkajo trditve, na podlagi katerih bi lahko sodišče sploh presojalo ali gre za dokaze in razloge, zaradi katerih se pozneje dokazi ne bi mogli izvesti ali bi bila njihova izvedba težja.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2. ZMEPIZ člen 57. ZPP člen 286.
starostna pokojnina - prekluzija dokazov
Tožnik v pritožbi upravičeno izpostavlja, da je za sporni leti predložil dokazila, iz katerih izhaja, da je za ti dve leti poravnal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik s dokazi prekludiran, v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem in stanjem spisa. Tožnik na same izračune pokojnine, kakor jih je predložila toženka, ni imel pripomb, je pa sodišču prve stopnje predlagal, da se ta izračun v sodbi pri izračunu pokojnine upošteva, prav tako pa naj se upošteva tudi sporno obdobje, za katerega je priložil dokaze. Tožnik ni ravnal v nasprotju z določili 286. člena ZPP, saj je že v tožbi navedel dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njegovih predlogov in ponudil tudi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev teh navedb.
invalidnost III. kategorije - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami - pravni interes
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi preizkušalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke in pri tem ugotovilo, da je toženka v predsodnem postopku nepravilno ugotovila, da pri tožniku ni prišlo do zmanjšanja njegove delovne zmožnosti in je zato upravičeno odpravilo odločbi toženke. Navedbe tožnika, da se je predčasno upokojil, ker dela ni več zmogel opravljati, zaradi napačne odločitve toženke in mu je v posledici tega nastala tako materialna kot nematerialna škoda, kažejo na to, da tožnik ima pravni interes v tem sporu. Dejstvo, da je tožnik upokojenec s pravico do uživanja starostne pokojnine, ne pomeni, da se tožnik ne bi mogel ponovno aktivirati in delo opravljati v okviru svojih zdravstvenih zmožnosti in pri tem koristiti pravice, ki mu kot invalidu III. kategorije invalidnosti gredo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057202
OZ člen 132, 169, 198.
dejansko vprašanje – pravno vprašanje - škoda – zmanjšanje premoženja – dokazni sklep – zavrnitev dokaza – kršitev pravice do izjave
Višina škode je sicer dejansko vprašanje, vendarle pa je neločljivo povezana s pravnim vprašanje, kaj škoda sploh je. Škoda je zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih in duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda). Za obravnavani del odločitve je torej relevanten prvi del zakonske določbe. Škoda je zmanjšanje premoženja. To pomeni, da mora sodišče ugotavljati razliko med vrednostjo nepremičnine pred škodnim dogodkom in njeno vrednostjo po njem.
Če sodišče ne pojasni, zakaj nekega dokaza ni izvedlo (se pravi: sploh ne izda dokaznega sklepa) je podana kršitev pravice do izjave.
Sodišče prve stopnje o stroških postopka ni odločilo na podlagi pravilne vrednosti spornega predmeta. Ker je kot vrednost spora upoštevalo znesek, ki ne predstavlja niti enomesečnega prikrajšanja pri plači. Tožeča stranka v pritožbi utemeljeno zahteva, da se stroški odmerijo od vrednosti spornega predmeta v višini dvajsetkratnika mesečne razlike.
sodna taksa - sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo – enotna sodna taksa – dopolnitve predloga – objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Taksna tarifa predpisuje enotno sodno takso za postopek o predlogu za izvršbo, kar pomeni, da se za predlog za izvršbo, ne glede na njegove dopolnitve v skladu s 4. odstavkom 40. člena ZIZ, plača ena sodna taksa.
Sodna taksa po tarifni številki 4012 Taksne tarife se plača za postopek o predlogu upnika na podlagi 34. člena ZIZ, v primeru objektivne kumulacije izvršilnih sredstev, do katere pride po izdaji sklepa o izvršbi.
vzrok invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - invalid III. kategorije
V primeru bursitisov (vnetij burs) gre za občasne zdravstvene težave, za vnetja, ki se pozdravijo. Zato teh zdravstvenih težav ni mogoče upoštevati kot vzroka nastanka invalidnosti. Lahko gre le za začasno nezmožnost za delo, ne pa za invalidnost. Res je, da nova definicija invalidnosti ne vsebuje več elementa trajnosti sprememb v zdravstvenem stanju, vendar je še vedno potrebno, da je zdravljenje končano.
V primeru tožnice je šlo v primeru bursitisa za akutno stanje. Na to kaže ugotovitev invalidske komisije I. stopnje, ko pri tožnici bursitis ni bil ugotovljen, vzrok invalidnosti pa je bila bolezen. Preboleli bursitisi niso vplivali na nastanek oz. poslabšanje invalidnosti, saj pri tožnici bursitisi niso pustili posledic. Njene težave so povezane z degenerativnimi spremembami. Zato tožničin zahtevek na ugotovitev, da je pri tožnici vzrok bolezni 50 % bolezen in 50 % poklicna bolezen, ni utemeljen.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust – prekomerno zadolževanje – zavrnitev predloga za odpust obveznosti – ponovni predlog za odpust obveznosti
Pravice vsakogar so omejene s pravicami drugih. Upniki imajo pravico do premoženja, do zasebne lastnine, v katero odpust obveznosti dolžniku seveda močno posega. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je tak poseg dopusten. Vendar pa je dolžnik to svojo pravico že izkoristil, pri čemer se je izkazalo, da do nje ni upravičen. Dopustitev ponovnega začetka postopka odpusta obveznosti za te iste obveznosti pa je po oceni višjega sodišča tudi prekomeren poseg v (ustavne) pravice upnikov, ki so že dokazali obstoj ovire za odpust obveznosti in zato tudi prejeli pravnomočno odločitev sodišča, da mora dolžnik te terjatve v neplačanem delu poplačati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073434
ZGD-1 člen 515, 515/1. OZ člen 341, 341/1, 364, 364/1. ZPP člen 333, 333/1, 337, 337/1.
dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka – prekluzija – podjemna pogodba – pripoznava terjatve – upravičenec za pripoznanje terjatve – družba z omejeno odgovornostjo – zastopanje d. o. o. – poslovodja
Ker je tožena stranka d.o.o., jo je lahko zastopal zgolj njen zakoniti zastopnik. To pa je bil poslovodja (1. odstavek 515. člena ZGD-1) in nikakor ne računovodja tožene stranke.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013248
ZJU člen 5, 15, 15/1, 15a, 140, 140/1. OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 6, 6/1, 6/3, 6/6, 6/7, 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - okrnitev osebnostnih pravic - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - razžalitev dobrega imena in časti - nepremoženjska škoda - javni uslužbenec - diskriminacija - prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu
Tožena stranka ni maltretirala tožnika na delovnem mestu oziroma mu je zagotavljala delovne pogoje v skladu z 42. členom ZDR. Ravnanja zaposlenih pri toženi stranki (župan oziroma občinski funkcionarji in delavci naj bi se do njega nesramno in žaljivo vedli, z namenom doseči prenos lastninske pravice na njegovih solastnih nepremičninah, po katerih je potekala kategorizirana javna pot,...) ni mogoče opredeliti kot trpinčenja na delu, zato tožnikovo subjektivno dojemanje ravnanja delavcev tožene stranke kot trpinčenja na delu ni relevantno. Mobbing ni bil podan, zato ni podano protipravno ravnanje tožene stranke, ki bi opravičevalo priznanje odškodnine zaradi kršenja osebnostnih pravic.