ZIZ člen 9, 9/2, 61, 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – pravdni postopek – pritožba dolžnika – nedovoljena pritožba – pravni interes
Edine možne načine postopanja v primeru vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine predpisujeta določbi 61. in 62. člena ZIZ. Če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi v celoti oziroma v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo terjatve, postane obstoj te terjatve sporen. Ob pogoju, da dolžnikov ugovor izpolnjuje formalne predpostavke in je obrazložen, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, ter nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. To pomeni, da se v primeru dolžnikovega ugovora o dajatvenem (kondemnatornem) delu sklepa o izvršbi ne odloča v izvršilnem postopku, temveč v pravdi. Navedeni določbi torej odločitve, kakršno je v zavrženi in v obravnavani pritožbi ter že prej v ugovoru zahteval dolžnik (razveljavitev sklepa o izvršbi v celoti, zavrženje predloga za izvršbo, ustavitev postopka in preklic izvršilnih dejanj), ne omogočata.
obnova postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - vsebina odločbe o glavni stvari - neobrazloženost odločitve - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje bi moralo zajeti sklep o dovolitvi obnove postopka v sodbo o glavni stvari in ga po določbi prvega odstavka 331. člena ZPP tudi obrazložiti, da bi se tožeča stranka zoper njega lahko pritožila.
Prepoved odtujitve in obremenitve vedno predstavlja določeno škodo, ki ne more biti neznatna, saj takšna prepoved omejuje lastnika v njegovi lastninski pravici.
V zvezi z zahtevano pisnostjo zavarovalne pogodbe oziroma njenih kasnejših sprememb (dopolnitev) se sodišče prve stopnje ni sklicevalo le na določbe OZ (1. odstavek 925. člena in 2. odstavek 51. člena) ampak prvenstveno na 1. odstavek 30. člena (za konkretni primer relevantnih) Splošnih pogojev, v katerem je jasno določeno, da so dogovori, ki se nanašajo na vsebino zavarovalne pogodbe, veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki. Okoliščina, da v 1. odstavku 926. člena OZ (ki opredeljuje, kaj mora biti v zavarovalni polici navedeno) ni posebej omenjen dogovor o komercialnem popustu (bonusu), ne pomeni, da ta (v kolikor je do njega v okviru zavarovalne pogodbe prišlo) predstavlja vsebino, na katero se zahteva po pisnosti (v konkretnem primeru) ne nanaša. Gre za dogovor, ki predstavlja (zgolj) del vsebine zavarovalne pogodbe (ki (so)določa višino zavarovalne premije) in mora biti kot tak (upoštevaje prvenstveno določbe prej omenjenih Splošnih pogojev) sklenjen v pisni obliki.
USTAVNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082863
URS člen 26. OZ člen 184. ZOR člen 204.
pravica do povračila škode – odškodninska odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – protipravno ravnanje sodnika – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze
Vzročna zveza je bila pretrgana z opustitvijo tožnice same, ker zoper sodbo pritožbenega sodišča ni vložila izrednega pravnega sredstva revizije, v katerem bi Vrhovno sodišče RS lahko odpravilo zatrjevano napačno odločitev višjega sodišča o prisoji odškodnine za nepremoženjsko škodo že umrlemu tožniku. Vložitev revizije zoper pravnomočno sodbo je bila glede na okoliščine in izjemnost primera dolžnostno ravnanje tožnice in ne le njena pravica, ki jo po lastni presoji izkoristi ali ne.
prijava terjatev v stečaju – nepopolna prijava – poziv na dopolnitev – stroški ugotavljanja obstoja terjatve
Če je prijava terjatve pomanjkljiva, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je ta prerekana.
ZP-1 člen 69, 69/2, 107, 107/2, 155, 155/1, 155/1-3, 155/2. ZprCp člen 33, 33/5, 105, 105/5, 105/5-4.
hitrost in ekonomičnost postopka - pravica do obrambe - zagovor obdolženca - izločitev posameznega prekrška iz enotnega postopka
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da ni razloga, da se obdolženega prikrajša za elementarno pravico do obrambe, to je do podaje zagovora v zvezi z očitanim prekrškom po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP samo zaradi hitrosti in ekonomičnosti postopka (kar je temeljni namen določila drugega odstavka 69. člena ZP-1), pri tem, ko bo po drugi strani sodišče moralo voditi postopek zaradi prekrška izhajajočega iz istega historičnega dogodka in bo v nadaljevanju še izvajalo potrebne dokaze. Navedeno pomeni, da je prvostopno sodišče s tem, ko je na podlagi drugega odstavka 107. člena ZP-1 postopek o prekršku zoper obdolženega zaradi prekrška po petem odstavku 33. člena ZPrCP izločilo iz enotnega postopka in o obravnavanem prekršku odločilo na podlagi drugega odstavka 69. člena ZP-1, zgrešilo bistvo procesne določbe drugega odstavka 69. člena ZP-1, ki je v tem, da sodišče ob izpolnjenih predpostavkah (pravilno povabljeni in na posledice neopravičenega izostanka opozorjen obdolženec ne pride k zaslišanju, neopravičen izostanek, zaslišanje tudi sicer ni potrebno za pravilno odločitev, saj odločitev temelji na drugih dokazih) obdolžencu onemogoči neutemeljeno zavlačevanje postopka in v zvezi s tem nepotrebne stroške ter v končni fazi omogoči sodišču odločitev v okviru predpisanega zastaralnega roka.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0080506
ZNVP člen 44, 44/2, 44/3, 81b, 81b/2, 81b/4, 81b/4-1. SPZ člen 137, 137/2. ZPP člen 184, 184/2.
prenehanje zastavne pravice na delnicah – upravičenec do dividend – pravica do donosov – nalog za vpis zastavne pravice – odpravnina – izstisnitev manjšinskih delničarjev – sprememba tožbe – nadomestni predmet zastave – prenehanje redmeta zastave
Kadar nalog za vpis zastavne pravice ne obsega navedbe upravičencev do donosov, se šteje, da je upravičenec do izplačila dividend oziroma drugih donosov (torej tudi do odpravnine v primeru iztisnitve manjšinskega delničarja) zastavljenih vrednostnih papirjev zastavni upnik. Kadar torej v nalogu za vpis zastavne pravice – razpolagalnem pravnem poslu – ni posebej naveden upravičenec do donosov, velja domneva, da se imetnik in zastavni upnik o upravičenju do donosov nista dogovorila drugače in da je zato upravičenec do donosov zastavni upnik.
ZNVP nima določil o nadomestnem predmetu zastave po prenehanju zastavne pravice na nematerializiranem vrednostnem papirju. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da je zastavna pravica na delnicah prenehala in s tem je prenehala tudi ločitvena pravica tožeče stranke.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013150
ZPP člen 311, 311/1.
zavrženje tožbe - nedospele terjatve - plača
Glede na določila Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) obračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev zapade v plačilo konec januarja 2015. Z uveljavitvijo ZNIRPJU so dospele terjatve tožeče stranke postale nedospele. V primeru vtoževanja nedospelih terjatev se tožbeni zahtevek zavrne, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bi zato moralo o tožbenem zahtevku odločiti meritorno, ne pa tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – oddajanje v najem – dokazovanje koristi – tržna najemnina – zakonske zamudne obresti – dokazno breme
Odmena iz 2. odstavka 72. člena ZDen mora temeljiti na določenih dejanskih okoliščinah, ki izkazujejo, da bi upravičenec konkretno opredeljeno in določeno korist dejansko tudi imel. Navedena dejstva (kako bi nepremičnino dejansko uporabljal oziroma ekonomsko izkoriščal) je dolžan zatrjevati in dokazati upravičenec.
Toženka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za odbitje vlaganj oziroma stroškov v višini 40% (kolikor znaša v postopku odmere davka od najemnin višina normiranih stroškov). Pavšalno sklicevanje na avtomatizem iz davčnega postopka ne zadošča, da bi sodišče konkretno neizkazane stroške upoštevalo in odštelo od ugotovljenega zneska prejetih koristi.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082856
OZ člen 165, 168, 168/2, 299, 299/1, 299/2, 378. ZOZP člen 20a, 20a/2.
delno plačilo odškodnine – revalorizacija že plačane odškodnine – zapadlost terjatve – zamuda zavarovalnice – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V primeru delnega plačila se plačani zneski revalorizirajo le, če sodišče odmeri denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo ali denarno odškodnino za povrnitev premoženjske škode, ki je odmerjena po cenah na dan sodne odločbe.
ZFPPIPP člen 145, 245/1, 245/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1–4, 207, 208, 208/1.
začetek stečajnega postopka – prehod pooblastil na stečajnega upravitelja – prekinitev pravdnega postopka – nedovoljena pravdna dejanja – izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse
Med nedovoljena pravdna dejanja, oziroma pravdna dejanja, ki zaradi prekinitve nimajo nikakršnih pravnih učinkov, sodi tudi izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083380
ZPP člen 8. OZ člen 87, 87/1, 567.
darilna pogodba – vrnitev darila – pogodba o preužitku – vsebina pogodbe – dejansko stanje – dokazna ocena – ničnost – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokazna ocena mora vsebovati presojo vsakega dokaza posebej, torej jasno oceno posameznega dokaza z jasno navedbo, zakaj mu sodišče verjame/sledi, ki mora biti preverljivo obrazložena, nato primerjavo posameznih dokazov med seboj, nazadnje pa še končno oceno, ki upošteva uspeh celotnega postopka. Sodišče prve stopnje navedenega metodološkega napotka, ki je uzakonjen v 8. členu ZPP, ni upoštevalo, na kar smiselno opozarja tožnica v pritožbi, zaradi česar je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost postopka.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – opuščena vodna struga – priposestvovanje – dobrovernost – dobra vera
409 ODZ, po katerem imajo v primeru spremembe vodne struge lastniki nepremičnin, po katerih teče nova struga, pravico do odškodovanja iz zapuščene struge ali njene vrednosti, ne daje podlage za pridobitev lastninske pravice na opuščeni vodni strugi na podlagi zakona.
Ker sta tako tožnica kot njen pravni prednik vedela, da je sporna nepremičnina predstavljala opuščeno strugo potoka in da v zvezi s pridobitvijo sporne nepremičnine ni tekel noben postopek, poleg tega pa je bila do leta 2007 v zemljiški knjigi vpisana kot javno dobro, njuna posest sporne nepremičnine ni bila dobroverna.
pravdni stroški – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – umik predloga za izvršbo – ugovor tretjega – povod za tožbo
Tožena stranka je z vložitvijo predloga za izvršbo in s svojim nasprotovanjem ugovoru tretjega, ki ga je v izvršilnem postopku vložila tožeča stranka, tožeči stranki dala povod za tožbo. Ob upoštevanju navedenega, in ker je tožena stranka umaknila predlog za izvršbo, je pravilna odločitev sodišča, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - GRADBENIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082349
OZ člen 131, 187. ZGO-1 člen 84. ZPP člen 70, 70-6, 154, 154/3, 247, 247/2.
solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - odgovornost več oseb za isto škodo - gradbena pogodba - izvajanje del na nepremičnini - objektivna odgovornost - odškodninska odgovornost izvajalca gradbenih del - krivdna odgovornost - protipravnost izvajalčevega ravnanja res ipsa loquitur - prepoved povzročanja škode - neminem laedere - postavitev drugega izvedenca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca
V danem primeru je protipravno ravnanje v kršitvi temeljnega načela prepovedi povzročanja škode. Če je zaradi sanacije sosednjega objekta v tožničinega vdrla voda in so na njem nastale razpoke, je očitno, da je izvajalec to načelo prekršil. Gre za tipičen primer, kjer pride do izraza pravni rek res ipsa loquitur, ki izraža načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim pravilom. Nesporna predhodna tožničina opozorila (še iz postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja) kažejo na to, da nastanek škode ni bil nepredvidljiv. Ker jo je izvajalec (kljub temu) povzročil, in to svojim aktivnim (ne pasivnim) ravnanjem, ni pa dokazal, da je do škode prišlo brez njegove krivde, je krivdno odškodninsko odgovoren.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tožnik je bil z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. Priznana mu je bila pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Za delo na delovnem mestu cestninski nadzornik ni več sposoben. Zato je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga, saj je bil resnični razlog za odpoved tožnikova invalidnost. Hkrati pa mu je ponudila pogodbo o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev, ker drugega delovnega mesta ni imela. Kljub temu, da je tožena stranka tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz neutemeljenega razloga, ni mogoče zaključiti, da je zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je posledično podana protipravnost njenega ravnanja.
Ker je tožena stranka tožniku ponudila zaposlitev na neustreznem delovnem mestu, je tožniku sodišče prve stopnje prisodilo sorazmerni del odpravnine, do česar je glede na določbo četrtega odstavka 90. člena ZDR upravičen. Zato ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka ravnala protipravno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082846
ZPP člen 8, 286, 286/2, 286b. OZ člen 131. ZOR člen 1064.
dokazno breme – dokazna ocena – škoda – pogodba o sefu
Na tožniku je bilo, da dokaže, da mu je v škodnem dogodku – ropu sefov – nastala škoda in v kakšni višini. Da bo moral v (sicer malo verjetnem) primeru ropa dokazovati vsebino sefa in bo morda glede tega v dokazni stiski, je vedel že ob podpisu pogodbe in sprejetju splošnih pogojev, in je to breme sprejel.
odpravljiva nesklepčnost – zamudna sodba – zamudna sodba v primeru odpravljene nesklepčnosti – odgovor na popravljeno tožbo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru odpravljive nesklepčnosti mora sodišče stranki naložiti rok za njeno odpravo. Če se ta na poziv odzove, sodišče tožbo ponovno pošlje nasprotni stranki v odgovor. Do zamudne sodbe v primeru odpravljene nesklepčnosti lahko pride zgolj, če tožena stranka tudi na popravljeno tožbo ne odgovori. Ker je v obravnavani zadevi druga toženka od poprave tožbe dalje ves čas aktivno sodelovala v postopku, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.
vpliv postopka insolventnosti na izvršilni postopek - osebni stečaj - prepoved dovolitve izvršbe - postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - čas nastanka terjatve - življenjski stroški - narava terjatve
Pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe zoper dolžnika, ki je v stečajnem postopku, velja tudi za postopek osebnega stečaja (383. člen ZFPPIPP), izjeme od tega pravila pa so predvidene izključno v primerih, določenih v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP in v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP.
Določba 131. člena ZFPPIPP se (razen v primerih izjem) uporablja za vse izvršilne postopke, in sicer že v fazi preizkusa dovoljenosti predloga za izvršbo.