pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – opuščena vodna struga – priposestvovanje – dobrovernost – dobra vera
409 ODZ, po katerem imajo v primeru spremembe vodne struge lastniki nepremičnin, po katerih teče nova struga, pravico do odškodovanja iz zapuščene struge ali njene vrednosti, ne daje podlage za pridobitev lastninske pravice na opuščeni vodni strugi na podlagi zakona.
Ker sta tako tožnica kot njen pravni prednik vedela, da je sporna nepremičnina predstavljala opuščeno strugo potoka in da v zvezi s pridobitvijo sporne nepremičnine ni tekel noben postopek, poleg tega pa je bila do leta 2007 v zemljiški knjigi vpisana kot javno dobro, njuna posest sporne nepremičnine ni bila dobroverna.
ZP-1 člen 69, 69/2, 107, 107/2, 155, 155/1, 155/1-3, 155/2. ZprCp člen 33, 33/5, 105, 105/5, 105/5-4.
hitrost in ekonomičnost postopka - pravica do obrambe - zagovor obdolženca - izločitev posameznega prekrška iz enotnega postopka
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da ni razloga, da se obdolženega prikrajša za elementarno pravico do obrambe, to je do podaje zagovora v zvezi z očitanim prekrškom po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP samo zaradi hitrosti in ekonomičnosti postopka (kar je temeljni namen določila drugega odstavka 69. člena ZP-1), pri tem, ko bo po drugi strani sodišče moralo voditi postopek zaradi prekrška izhajajočega iz istega historičnega dogodka in bo v nadaljevanju še izvajalo potrebne dokaze. Navedeno pomeni, da je prvostopno sodišče s tem, ko je na podlagi drugega odstavka 107. člena ZP-1 postopek o prekršku zoper obdolženega zaradi prekrška po petem odstavku 33. člena ZPrCP izločilo iz enotnega postopka in o obravnavanem prekršku odločilo na podlagi drugega odstavka 69. člena ZP-1, zgrešilo bistvo procesne določbe drugega odstavka 69. člena ZP-1, ki je v tem, da sodišče ob izpolnjenih predpostavkah (pravilno povabljeni in na posledice neopravičenega izostanka opozorjen obdolženec ne pride k zaslišanju, neopravičen izostanek, zaslišanje tudi sicer ni potrebno za pravilno odločitev, saj odločitev temelji na drugih dokazih) obdolžencu onemogoči neutemeljeno zavlačevanje postopka in v zvezi s tem nepotrebne stroške ter v končni fazi omogoči sodišču odločitev v okviru predpisanega zastaralnega roka.
ZDR člen 141, 14/2. ZEPDSV člen 18, 18/1, 19, 19/2.
plača - plačilo za delo - pobot izplačila plače - soglasje - nadurno delo - nadure
Čas prevoza od sedeža tožene stranke do gradbišč spada v (efektivni) delovni čas delavca po drugem odstavku 141. člena ZDR, saj je v tem času delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec v primeru nevestnega dela delavca v skladu z določbami ZDR na voljo različne institute (disciplinske sankcije, redno ali izredno odpoved delovnega razmerja), kar pa ne vpliva na njegovo temeljno obveznost izplačila plače (in plačila za opravljene nadure).
Tožnik je v vtoževanem obdobju opravil večje število nadur, pri čemer mu je tožena stranka izplačala le del teh nadur. Zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – substanciranje dejanskih navedb – informativni dokaz
Ugovori tožene stranke so pavšalni. Ne zadostuje le zanikanje obveznosti in posplošene trditve, da blago v obračunanih količinah ni bilo dobavljeno ter da storitve niso bile opravljene. Da bi se tožena stranka uspešno branila, bi morala konkretizirano nasprotovati terjatvi tožeče stranke. Tožena stranka bi morala navesti dejstva in pojasniti, zakaj terjatve, ki so izkazane z računi, ni poravnala oziroma jih ni dolžna poravnati.
Takoimenovani „informativni dokazi“ v pravdnem postopku niso dovoljeni. V določenih izjemnih primerih velja omilitev zahteve glede substanciranja dejanskih navedb v primerih, ko mora stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Vendar v konkretni zadevi ne gre za takšno situacijo in se tožena stranka ne more sklicevati na nepoznavanje poslovanja njene pripojene družbe, saj je to stvar njenega notranjega razmerja (oziroma morebitne odškodninske odgovornosti tretje osebe, če dejansko protipravno zadržuje poslovno dokumentacijo in s tem onemogoča toženi stranki dokazovanje dejstev v tem postopku).
USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083900
URS člen 15, 15/1, 25. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6. ZPP člen 156, 156/1, 359.
prepoved reformatio in peus – ponovno odločanje – manj ugodna odločitev – pravica do pravnega sredstva – poslabšanje pravnega položaja pritožnika - neposredno uresničevanje človekovih pravic – stroški – potrebni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški - naključje, ki se je primerilo stranki
Iz določb ZPP sicer res izhaja izrecna prepoved spremembe odločbe v škodo edinega pritožnika (prepoved reformatio in peus) le za sodišče druge stopnje (359. člen ZPP), vendar pa ta prepoved ne more veljati samo za sodišče druge stopnje, temveč tudi za ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081382
OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 287, 287/1, 286b, 286b/1.
podjemna pogodba – naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla – notifikacija napak – rok za odpravo napak – odstop – trditveno breme – izvedba dokazov – pritožbene novote – prekluzija
Da je notifikacija napak pravilna, morajo biti napake po presoji pritožbenega sodišča jasno opredeljene do te mere, da podjemnik natančno ve, kaj je njegova izpolnitvena dolžnost in torej kakšno ravnanje od njega terja naročnik oziroma kaj šteje naročnik za uspešno opravljeno delo.
Prvostopenjsko sodišče izvaja in presoja dokaze le v zvezi z zatrjevanimi, pa med pravdnima strankama spornimi dejstvi.
Sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da zavarovanec oziroma voznik v konkretnem primeru policije niti ni bil dolžan poklicati. Res je, da ZPrCP v 4. točki 2. odstavka 110. člena, v zvezi z obveznostjo obvestiti policijo, izvzema nesrečo prve kategorije (to je prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda), vendar pa je v Splošnih pogojih ta obveznost določena širše: obvestilo policiji je potrebno v vseh primerih, ko je to določeno v ustreznih predpisih, predvsem pa o zavarovalnih primerih, nastalih (med drugim) zaradi prometne nesreče. Ker Splošni pogoji, za razliko od določil ZPrCP, ne izvzemajo prometnih nesreč pri katerih je nastala le materialna škoda, velja, da je dolžan zavarovanec oziroma voznik o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi prometne nesreče, obvestiti policijo ne glede na kategorijo le-te. Če tega ne stori, krši pogodbo.
Pri presoji, ali se je voznik oziroma zavarovanec izognil preizkusu alkoholiziranosti je pomembno le to, ali je voznik oziroma zavarovanec imel dejansko možnost, da policijo o prometni nesreči obvesti takoj po njej ali ne, oziroma ali je za preiskavo poskrbel na drug način.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080504
OZ člen 56, 56/1, 56/3, 112, 112/1, 132, 168, 168/3, 239. ZPP člen 212, 287, 287/2.
kršitev pogodbe – konkurenčna prepoved – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – spremenjene okoliščine – pisna oblika pogodbe – ustni dogovori – izgubljeni dobiček – navadna škoda – neizvedba dokaza – dokaz z izvedencem – trditveno breme
Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera. Trditveno breme glede postavk, ki jih je potrebno odšteti, je na toženi stranki, saj gre to njej v korist
Razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin je treba doseči s tožbo; ugovor tožene stranke v pravdi zaradi izpolnitve pogodbe ne zadostuje.
ZIZ člen 49, 52, 52/1, 64, 65, 65/1, 65/3, 73, 73/1, 73/2, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76.
ugovor tretjega - odlog izvršbe na predlog tretjega - pogoji za odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pravica, ki preprečuje izvršbo - opravljanje izvršbe - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - rubež - rubež premičnin - izvršitelj - pravni interes
Sodišče mora ugovor tretjega, ki mu upnik v izjavi nasprotuje, zavrniti, pri čemer pa se ne sme spustiti v vsebinsko presojo ugovornih navedb oziroma v presojo njegove utemeljenosti po 2. odstavku 65. člena ZIZ.
Zakon daje tretjemu pravni interes za odlog izvršbe na določenih predmetih izvršbe, če ta kumulativno izpolnjuje dva pogoja, da vloži pravno sredstvo in v njem zahteva, da se izvršba na predmet, glede katerega predlaga odlog izvršbe, izreče za nedopustno; poleg tega mora izkazati za verjetno ali obstoj svoje pravice na predmetu ali da bi z izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.
Tretji je v svoji zahtevi za odpravo nepravilnosti podal trditve ter predložil oziroma predlagal dokaze, da naj bi bil lastnik zarubljenih premičnin, ni pa podal nobenih konkretnih trditev in dokazov v smeri, da bi bil izvršitelj za to dolžan vedeti. Ker tako izvršitelju po izvedenem dokaznem postopku ni mogoče očitati, da bi moral vedeti, da naj bi bile zarubljene premičnine v lasti tretjega, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo tretjega za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
Postavlja se vprašanje podanega pravnega interesa tretjega za vložitev pritožbe zoper zavrnitev njegovega predloga za odpravo nepravilnosti, saj je odločitev o ugovoru tretjega in predlogu tretjega za odlog izvršbe, pravnomočna. To pomeni, da tretji glede odprave nepravilnosti ne bi mogel v pritožbenem postopku izboljšati svojega pravnega položaja, v pravdnem postopku, v kolikor ga bo tretji sprožil, pa se bo ugotavljalo, ali je izvršba na zarubljene premičnine dopustna ali ne.
Prepoved odtujitve in obremenitve vedno predstavlja določeno škodo, ki ne more biti neznatna, saj takšna prepoved omejuje lastnika v njegovi lastninski pravici.
Predmet dokazovanja so le trditve o odločilnih, torej pravno pomembnih dejstvih. Odločitev o izvedbi dokazov je omejena s trditvami, nato pa še s pravnorelevantnostjo dejstev, ki so predmet teh trditev.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti, ki mora biti podan hkrati z objektivnim, je podan takrat, če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.
Sodišče prve stopnje bi lahko zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka le, če ne bi obravnavalo kakšne bistvene dejanske navedbe tožnice, ki zadeva odločilna dejstva, česar pa ni storilo. Vsekakor se sodišču ni treba ukvarjati z nepomembnimi dejanskimi navedbami, ki se izkažejo kot nerelevantna.
prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva – spor o dejstvih med dediči in tretjim – pravna praznina
V skladu s 3. točko 2. odstavka 210. člena ZD zapuščinsko sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva samo takrat, ko sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež, obstojijo med dediči (ki so stranke zapuščinskega postopka), in ne ko obstojijo med dedičem in tretjim, kar pa ne pomeni, da imamo opravka s pravno praznino.
Sklep o prekinitvi postopka ima dekleratoren značaj.
Sodišče kljub morebitni kršitvi določbe 131. člena ZFPPIPP in kljub pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne more opravljati izvršilnih dejanj. V takšnem primeru se smiselno uporabi določba, ki velja za primer začetka postopka prisilne poravnave po začetku postopka izvršbe. Pravnomočnost sklepa o izvršbi ni razlog, zaradi katerega ne bi bilo mogoče razveljaviti v nasprotju z določbami ZFPPIPP opravljenih izvršilnih dejanj.
obnova postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - vsebina odločbe o glavni stvari - neobrazloženost odločitve - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje bi moralo zajeti sklep o dovolitvi obnove postopka v sodbo o glavni stvari in ga po določbi prvega odstavka 331. člena ZPP tudi obrazložiti, da bi se tožeča stranka zoper njega lahko pritožila.
privilegirana mladoletna priča – razumevanje pomena pravne dobrote
Za otroka, mlajšega od šest let, lahko sodišče samo presodi, da ni sposoben razumeti privilegija odpovedi pričevanja, zato ni potrebno angažirati izvedenca.
Obdolženemu se očita storitev kaznivega dejanja krive ovadbe, torej kaznivo dejanje zoper pravosodje. Upoštevaje varovano dobrino, zaslišanje obdolženčevih mladoletnih otrok ne bi bil sorazmeren ukrep za ugotavljanje kazenske odgovornosti obdolženega.
Iz zavrnilnega dela sodbe, ki se glasi: „Višji tožbeni zahtevek se zavrne.“ ni razvidno, kaj je z njim obseženo, ni jasen in ga ni mogoče preizkusiti. V izreku sodbe mora biti določno opredeljeno, kakšen tožbeni zahtevek se zavrne. Pravnomočen postane le izrek.
Sodba ne obrazloži, katere dokaze in zakaj jih je zavrnilo. Navedba v sodbi, da je „ostale dokaze zavrnilo, saj izvedeni dokazi nudijo dovolj podlage za odločitev o utemeljenosti zahtevka, kot sledi iz nadaljevanja obrazložitve“, ne ustreza standardu obrazloženosti zavrnitve dokaznih predlogov strank. Gre za pavšalno zavrnitev.
Upoštevan soprispevek je vezan na določno uveljavljan ugovor toženke, ki ga ni postavila. Zgolj neobrazložena, neopredeljena navedba, po prejemu izvedenskega mnenja izvedenca T., da je tožnik soprispeval, ne zadošča.
Kadar se zavarovanec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja poškoduje v prometni nesreči, se škoda ZPIZ-a presoja po določbah ZOZP in ne po določbah ZPIZ-1. ZOZP namreč predstavlja v razmerju do ZPIZ-1 lex specialis.
ZIZ člen 15. ZPP člen 142, 142/3, 337, 337/1. Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku člen 8, 8-5, 8-5(3), 17, 17/5, 18, 18/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 72, 72/3.
vročanje - pooblaščeni vročevalec - nagrada in stroški vročevalca - dejansko prebivališče - poizvedbe o prebivališču - nedopustne pritožbene novote - pravilnost vročitve - naslov stalnega prebivališča – CRP
Vročevalec bi moral vsa pojasnila in dokazila v zvezi z zatrjevano pravilnostjo opravljene vročitve navesti oz. predložiti že v zahtevi za plačilo nagrade in povrnitev stroškov ali pa vsaj izkazati, da tega brez svoje krivde ni mogel storiti že tedaj.
Opravljena elektronska poizvedba v Centralnem registru prebivalstva (CRP) o naslovu dolžnikovega sedanjega stalnega prebivališča in podatek o neuspešnem poskusu rubeža pri dolžniku na tem naslovu v letu 2011 ne izkazujeta, da dolžnik v letu 2014 dejansko prebiva na navedenem naslovu.