(Poslovna) terjatev ne nastane z izstavitvijo računa. Z navedbo o neprejemu računa tako dolžnik ne navaja dejstva, s katerim bi (pravno upoštevno) oporekal temelju oz. višini terjatve.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 36d, 36d/4, 36d, 36d/4.
trajni presežek
Ker je v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev prenehalo delovno razmerje vsem delavcem na delovnem mestu "ličar 2", razen enemu, ki je sodil v zaščiteno kategorijo (invalid), tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za izbiro presežnih delavcev.
ZPP (1977) člen 155, 354, 354/2, 368, 155, 354, 354/2, 368. ZOR člen 99, 100, 99, 100.
štipendijska pogodba - neizpolnitev obveznosti
Če delodajalec ni izpolnil svoje obveznosti po pogodbi o štipendiranju in po končanem izobraževanju ni zagotovil sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas na delovnem mestu, ki ustreza stopnji strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, ni potrebno vrniti prejetega zneska štipendije.
ZPP (1977) člen 219, 339, 341, 341/3, 219, 339, 341, 341/3. ZDSS člen 14, 14/1, 14, 14/1.
dokazno breme - spor zaradi plačila plače
ZDSS, ki je matični zakon o delovnih sporih, nima posebnih določb v zvezi z denarnimi zahtevki, zato veljajo določbe ZPP. Tako mora tožeča stranka svoj zahtevek ne le postaviti po višini, temveč mora zanj tudi predlagati ustrezne dokaze, saj velja določba 219. člena ZPP, ki določa, da mora stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek. Tožeča stranka mora dokazati, kakšno plačo bi morala prejeti, zato ni naloga sodišča, da samo opravlja poizvedbe pri toženi stranki.
Petnajst dnevni rok za uveljavljanje v stečajnem postopku prerekane terjatve s tožbo pred sodiščem (1. odstavek 144. člena ZPPSL) je procesna predpostavka za dopustnost tožbe.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev v drugo organizacijo
Ne gre za razporeditev na drugo delovno mesto, če je bila tožnica razporejena iz delovnega mesta vodje poslovne enote v kraju A na isto delovno mesto v poslovni enoti v kraju B, zato glede pravilnosti te razporeditve ni potrebno upoštevati določbe 2. odstavka 17. člena ZTPDR. Razlog za razporeditev tožnice - realizacija plana poslovanja v posameznih enotah ter izboljšanje poslovanja - zadošča za razporeditev tožnice v drugo poslovno enoto.
Zaradi doseganja boljših rezultatov poslovanja lahko direktor v okviru svojih poslovodskih nalog imenuje in razporeja vodje poslovnih enot, oz. jih prerazporeja v posamezne enote.
Tožeča stranka uveljavlja od tožene stranke regresni odškodninski zahtevek, zaradi česar je upravičena do plačila zakonitih zamudnih obresti že od dneva, ko je oškodovanki izplačala odškodnino, ne pa šele od dneva, ko je toženo stranko pozvala na povrnitev tega zneska.
Stranki, ki ima pooblaščenca, se pisanja vročajo prek pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno v takem primeru sploh ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Če izda sodišče zamudno sodbo, zatem pa po predlogu tožeče stranke še poseben sklep o povrnitvi stroškov postopka, nastane taksna obveznost tako za zamudno sodbo, kot tudi (posebej) za sklep o stroških.
Nesklepčnost nadzornega sveta je pogoj, da sodišče sploh lahko odloča o imenovanju manjkajočega člana, pri čemer imenuje le toliko članov, da je podana sklepčnost
Zakon o finančnem poslovanju podjetji (Ur.l. RS, št. 54/99 in 110/99, v nadaljevanju ZFPPod) je stopil v veljavo dne 23.7.1999. Ta v primeru, če je bilo na dan uveljavitve zakona (2. odstavek 40. člena) podjetje prezadolženo, po šestih mesecih od uveljavitve zakona predvideva uporabo tistih določila zakona (od 12. do 22. člena), ki govorijo o odškodninski odgovornosti poslovodnega organa (če ni predlagal začetka postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka, pa bi, kot zatrjuje pritožba, to moral storiti (2. točka 1. odstavka 19. člena). Ker je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen dne 23.3.2000, to je pred iztekom šestmesečnega roka po uveljavitvi ZFPPod, določil tega zakona za predmetni stečaj ni mogoče uporabiti, saj bi to predstavljalo rekroativno uporabo ZFPPod (1. odstavek 155. člena Ustave RS).
V času sklenitve cesijske pogodbe je Republika Hrvaška z Uredbo določila, da ne velja določba 52. a člena Zakona o deviznem poslovanju (po tej določbi so smela podjetja kupovati in prodajat terjatve iz poslov s tujino) in da morajo podjetja izterjati terjatve iz teh poslov v 60-tih dneh. Zato je bila cesija terjatve hrvaškega cendenta slovenskemu cesionarju prepovedana.
Če ima stranka v pravdi pooblaščenca, se vabilo na narok za glavno obravnavo vroči njemu; če pooblaščenec stranko prepozno obvesti o naroku, to ni ovira, da narok ne bi mogel biti opravljen v odsotnosti stranke.
Upnik v pritožbi sploh ne izpodbija dejanskih ugotovitev sodnega izvršitelja, da na v sodnem registru vpisanem naslovu ni ne dolžnika ne njegovih stvari. Zgolj dejstvo, da je kot sedež dolžnika v sodnem registru še vedno vpisan naslov, na katerem pa dolžnika ni, ne more vplivati na pravilnost odločitve o ustavitvi izvršbe, katere zaradi dejanskih ovir objektivno ni bilo mogoče opraviti.
Razlogi sodbe prve stopnje o višini tožbenega zahtevka, predvsem pa o ugovorih tožene stranke glede višine zahtevka, so tako pomanjkljivi in nerazumljivi, da sodbe prve stopnje ni mogoče preizkusiti.
ZLPP člen 1, 4, 17, 17/1, 18, 1, 4, 17, 17/1, 18. ZGD člen 169, 169/1, 177, 177/1, 225. ZPPSL člen 111, 112, 112/1, 111, 112, 112/1.
vrednostni papirji
Do nastanka članskih pravic iz delnice pride že z samim vpisom delniške družbe v sodni register, zato ima delnica kot vrednostni papir le deklaratorni učinek. To pa pomeni, da članske pravice obstojijo ne glede na dejstvo, da delnica sploh ni izdana, ali da ni izdana v predpisani obliki.
ZPPSL člen 59, 59/3, 63, 63/1, 59, 59/3, 63, 63/1. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/1, 53, 53/2, 62, 62/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - prisilna poravnava
Izterjevani račun je zapadel v plačilo še pred začetkom prisilne poravnave, zato potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na upnikovo terjatev (prim. 3. odst. 59. čl. ZPPSL) in je dolžnik ni dolžan izplačati v polnem znesku (prim. 1. odst. 63. čl. ZPPSL), temveč v zmanjšanem odstotku (v konkretnem primeru 20 % terjatve).
ZIZ člen 38, 38. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem za izvršilne stroške - založitev predujma
Sodišče prve stopnje je zgolj povzelo določbe ZIZ in Pravilnika ter navedlo, da so pri doplačilu predujma "upoštevana izvršilna dejanja, ki jih bo izvršitelj šele moral opraviti". Iz takšne obrazložitve sploh ni razvidno, katera izvršilna dejanja so v postopku že bila opravljena in katera bo še potrebno opraviti, zato izpodbijani sklep sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih, vsled česar pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti.