ZZKat člen 31, 33, 31, 33. ZZK člen 24, 86, 95, 24, 86, 95.
vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Gre le za zakonito ravnanje geodetskega organa v skladu s katastrskimi predpisi, ne pa za prikrito razpolaganje z nepremičnino, obremenjeno z zastavno pravico, ki bi imela namen prikrajšati zastavnega upnika.
ZPPSL člen 99, 99/1, 100, 100/1, 99, 99/1, 100, 100/1.
stečajni postopek - dolžnik - začetek stečajnega postopka
Če stečajni dolžnik nima premoženja (ali je to neznatno), tako da ni moč pričakovati, da bi zadostovalo za poplačilo stroškov stečajnega postopka in da bi tako sploh bila oblikovana razdelitvena masa, do sorazmernega poplačila terjatev ne more priti. V takšni situaciji prijava terjatev ne bi imela nobenega smisla, stroški v zvezi s tem opravilom pa bi bili zaman.
V določbah SZ ni opore za materialnopravno naziranje prvega sodišča o solidarni obveznosti solastnikov stanovanj za stroške, ki v smislu 33. člena SZ bremenijo lastnika stanovanj. Po zadnjem odstavku 15. člena ZTLR odgovarjajo solastniki za obveznosti v sorazmerju z velikostjo svojega solastninskega deleža.
ZIZ člen 15, 38, 38/1, 38/2, 15, 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 343, 343/1, 343/3.
predujem - nedovoljena pritožba
Zoper sklep o določitvi višine predujma za stroške izvršitelja dolžnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe in je zato njegova pritožba zoper tak sklep nedovoljena.
Na listine, na katere se v pritožbi sklicuje tožena stranka, sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo, saj za oceno teh listin ni imelo podlage v trditvah tožene stranke. Zato je neutemeljen očitek, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu. Kršitev iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP (1977) je namreč podana le v primeru, da gre za nasprotje med razlogi sodbe in tistimi listinami, na katere sodišče opre svojo odločitev.
Procesne obresti so le v sodni praksi udomačen izraz za obresti, ki na podlagi drugega odstavka 279. člena ZOR tečejo po vložitvi zahtevka na plačilo neplačanih obresti tudi v času trajanja pravdnega postopka vse do njihovega poplačila. Višina obrestne mere s citiranim določilom ni opredeljena. To mora opredeliti upnik v svojem zahtevku. Ker tega ni storil, je ostal njegov zahtevek na plačilo "procesnih obresti" nerazumljiv. Prvostopno sodišče je bilo zato dolžno postopati skladno s 109. členom ZPP in tožnika pozvati k popravi tožbe tako, da opredeli obrestno mero zahtevanih "procesnih obresti".
Tožba zoper toženo stranko je bila potrebna, kar je v obravnavani zadevi bistveni kriterij za odločitev o utemeljenosti zahtevka za povrnitev stroškov postopka toženi stranki.
Z izročilno pogodbo je bila v korist toženkinega brata dogovorjena dosmrtna pravica uživanja, v smislu pravnega pravila 509. in naslednjih paragrafov ODZ. Gre za služnost užitka, ki je stvarna pravica rabiti in uživati tujo stvar brez vsake omejitve, toda tako, da se ohrani substanca. Ta stvarna pravica imetniku daje upravičenje, da nepremičnino last tožnika neomejeno uporablja. Ugotovljene toženkine pomoči bratu zato ni mogoče opredeliti za poseg v tožnikovo lastninsko pravico.
lastninska tožba - rei vindicatio - pasivna legitimacija
Po določbi 70. člena ZTLR ima posest vsak, kdor ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo (neposredni posestnik) in tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega (posredni posestnik). Vendar je v teoriji uveljavljeno stališče, da je cilj tožbe na vrnitev stvari prenos neposredne posesti nad stvarjo na lastnika stvari. V izpodbijani sodbi zastopano stališče, da je z lastninsko tožbo v primeru obstoja posredne posesti lahko tožen le posredni, ne pa tudi neposredni posestnik, pa bi vodilo do sklepa, da ima neposredni posestnik zoper tistega, ki ga kot lastnik toži na vrnitev stvari, v primeru obstoja posredne posesti, ugovor pasivne legitimacije. Navedeno pa je z gledišča varstva lastninske pravice v nasprotju z določbo 1. odst. 37. člena ZTLR, ki lastnika pri vložitvi tožbe v tej smeri ne omejuje.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - stroški
Pogrebni stroški in stroški postavitve spomenika so dolg zapuščine, saj gre za obveznosti, ki so nastale šele po uvedbi dedovanja. ZD o dolgovih zapuščine ne govori. Uporabljajo se pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za dolgove zapustnika.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
RTV naročnina - legitimacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vprašanje stvarno pravne legitimacije se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka. Če toženec ugovarja stvarnopravno legitimacijo, sodišče pa ugodi tobženemu zahtevku, je sodišče dolžno navesti razloge o zavrnitvi toženčevega ugovora. Pomanjkanje razlogov o tem, predstavljajo bistveno kršitev določb postopka.
Če je tožena stranka pred začetkom motenjske pravde prodala nepremičnino, ki je predmet posestnega spora, je potrebno zavrniti tožbeni zahtevek, saj vzpostavitev prejšnjega stanja posesti v obsegu, kot ga zahteva tožnik ni več možna.
ZOR člen 280, 280/1, 281, 281/1, 281/3, 281/4, 283, 283/2, 284, 280, 280/1, 281, 281/1, 281/3, 281/4, 283, 283/2, 284.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Za izpodbijanje pravnih dejanj svojega dolžnika mora tožnik (upnik) dokazati, da je njegova terjatev zapadla v plačilo. Izvršilni naslov ni potreben. Tudi ni relevantno, kdaj je terjatev nastala.
ZOR člen 277, 277/1, 324, 324/2, 277, 277/1, 324, 324/2.
zakonite zamudne obresti
Za presojo začetka teka zakonitih zamudnih obresti od glavnice je odločilno, kdaj je tožena stranka prišla s plačilom v zamudo (2. pdst. 324. čl. ZOR).
ZPP člen 187, 187/2, 187, 187/2. ZIP člen 5, 5/1, 5, 5/1.
nedopustnost izvršbe
Napotitveni sklep izvršilnega sodišča namreč predstavlja procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, sicer tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kakršno brez napotitvenega sklepa vlaga tožnik, ni dovoljena, kot popolnoma pravilno razloguje tudi prvostopno sodišče. Prav tako ima prav, ko zaključi, da se v primeru vložitve takšne tožbe, kot je obravnavana, ugotovitveni interes oziroma pravno korist v pomenu 2. odst. 187. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju besedila ZPP/77) lahko izkaže izključno z napotitvenim sklepom izvršilnega sodišča po 1. odst. 54. člena ZIP. Zatrjevani tožnikov interes je, pravno gledano, lahko le dejanski, ne pa pravni v pomenu 2. odst. 187. člena ZPP/77.
Zahtevek na ugotovitev, da denarna sredstva na računu predstavljajo skupno premoženje, ni istoveten z zahtevkom, da je 1000 DEM na tem računu posebno premoženje zakonca. Zato gre v danem primeru za spremembo tožbe ter je potrebno ravnati po pravilih ZPP (190 - 192 člen ZPP/77).