ZKP člen 76, 76/3, 434, 434/1, 76, 76/3, 434, 434/1.
obtožni predlog - oškodovanec kot tožilec - nepopolna vloga
V primeru, da oškodovanec kot tožilec v danem roku in na pravilen način ne dopolni svoje prvotne vloge z vložitvijo obtožnega predloga, jo lahko sodišče prve stopnje zavrže kot nepopolno vlogo.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZDR člen 18, 18/1, 105, 18, 18/1, 105. ZTPDR člen 80, 83, 83/2, 80, 83, 83/2.
transformacija delovnega razmerja - delodajalec
Do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, v primeru, ko delavec ostane na delu tudi po poteku časa, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, pride po samem zakonu - z določbo 18. člena ZDR je sankcionirano nepravilno ravnanje delodajalca, ki je delavcu dopustil delo po izteku časa, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje, zato ni pomembno, kakšna je bila volja delodajalca s tem v zvezi (ali ima namen obdržati delavca v delovnem razmerju za nedoločen čas).
Sodišče prve stopnje ni odločilo o celotnem tožbenem zahtevku, ker pa tožeča stranka ni zahtevala izdaje dopolnilne sodbe se šteje, da je v tem delu (o katerem ni bilo odločeno) tožbo umaknila.
ZPP (1977) člen 154, 211, 282, 282/1, 154, 211, 282, 282/1. ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2. SKPG člen 23, 23/4, 41, 41/7.
sodno varstvo pravic - prekluzivni rok - preizkus po uradni dolžnosti
Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je tožba vložena v prekluzivnem roku. ZTPDR v prvem odstavku 83. člena določa, da ima delavec pravico zahtevati varstvo svojih pravic pri pristojnem sodišču v nadaljnih 15 dneh, če ni zadovoljen z dokončno odločitvijo pristojnega organa v organizaciji, ali če ta organ ne odloči v 30 dneh od od izvršitve zahteve oz. ugovora. Da je sodišče po uradni dolžnosti dolžno paziti na navedeni rok za vložitev tožbe, je razvidno iz določbe 1. odstavka 282. člena ZPP/77, ki določa, da predsednik senata po predhodnem preskusu tožbe izda sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi, da je bila tožba vložena prepozno, če je s posebnimi predpisi določen rok za tožbo.
ZIZ člen 38, 289, 38, 289. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršitelj - predujem
Sodišče prve stopnje je s predujmom zahtevalo od upnika tudi plačilo za opravo druge dražbe, čeprav ni gotovo, da bo ta sploh potrebna, in tako napačno uporabilo določilo 11. čl. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Pritožba pravilno opozarja na to, da upnik ni dolžan že na začetku izvršbe plačati tudi stroške za drugo javno dražbo, saj ni gotovo, da se bo opravila.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 365, 365/2, 369, 369/2, 166, 166/1, 365, 365/2, 369, 369/2. ZDR člen 135, 135.
pogodba o zaposlitvi
Presoja zakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni predmet sodnega varstva, zato se takšna tožba zavrže. Delavec lahko zahteva presojo zakonitosti predloga pogodbe o zaposlitvi le v skladu s 135. členu ZDR, če gre za prvo pogodbo o zaposlitvi po uveljavitvi ZDR iz leta 1990.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 370, 370/1, 166, 166/3, 370, 370/1. ZOR člen 446, 446/5, 453, 453/3, 446, 446/5, 453, 453/3.
prevzem dolga - pasivna legitimacija - plačilo razlike plače - privolitev oškodovanca
Delodajalec je pasivno legitimiran v individualnem delovnem sporu za plačilo razlike v plači, za obdobje, v katerem je bil tožnik njegov delavec. Prevzem dolga s strani druge pravne osebe na pasivno legitimacijo v individualnem delovnem sporu vpliva, če delavec v tak prevzem ni privolil.
ZPP (1977) člen 116, 368, 116, 368. ZOR člen 61, 111, 117, 61, 111, 117. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-2, 100, 100/1, 100/1-2. ZTPDR člen 73, 73/2, 83, 83/2, 73, 73/2, 83, 83/2.
odškodninska odgovornost delavca - procesna predpostavka - predhodni postopek pri delodajalcu
Predhodni postopek pri delodajalcu glede odškodninske odgovornosti delavca ni procesna predpostavka za uveljavljanje odškodninskega zahtevka pred pristojnim sodiščem.
V določilu 2. odstavka 73. člena ZTPDR ni izrecno predpisano, kakšne so posledice preuranjeno vložene tožbe, zato ni dopustno zavreči tožbe, ki jo delodajalec vloži pred iztekom treh mesecev, v katerih ima delavec možnost škodo poravnati.
V primeru, če je temeljni izločilni kriterij in vrstni red kriterijev za ohranitev zaposlitve v postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev v panožni kolektivni pogodbi drugačen, kot v 13. čl. SKPG, je pri presoji zakonitosti postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev treba upoštevati določbe panožne kolektivne pogodbe.
ZPIZ člen 312. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji člen 20, 20/1, 21, 21/3.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska osnova - delo prek delovnega časa - nadurno delo - posebni delovni pogoj
Le delo preko polnega delovnega časa, uvedeno izjemoma, zaradi nastopa nepredvidljivih in kratkotrajnih okoliščin, ki se mu delovna organizacija niti z uporabo ustreznih organizacijskih ukrepov (smotrna organizacija in delitev dela, ustrezna razporeditev delovnega časa, uvajanje novih delavcev) ne more izogniti, je uvedeno v skladu z delovnopravnimi normami in se šteje kot poseben delovni pogoj. Le plača, izplačana za tako delo, se všteje v pokojninsko osnovo.
ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da sta z upnico dosegla dogovor o drugačnem načinu poravnave njenih obveznost, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnica namreč ne pove niti kdaj sta z upnikom takšen dogovor sklenila niti na kakšen način naj bi dolžnica dolg poravnala in ne do kdaj.
Niti ni pomembno, ali naj bi med strankama obstajalo kreditno ali posojilno razmerje, temveč je bistveno, da ni dolžna tožena stranka dokazati razloga za prejem spornih sredstev, temveč je tožeča stranka, ki je svoj tožbeni zahtevek ves čas pravde temeljila na kreditni oz. posojilni pogodbi, dolžna dokazati obstoj takšne pogodbe.
Iz zatrjevanih dejstev, da dolžnik prodaja nepremičnino parc. št. 42/1 in parc. št. 286/2, obe vl. št. 754, k.o. M..., skupaj z objekti, ne izhaja, da bi dolžnik svoje premoženje razprodajal ali kako drugače z njim razpolagal v škodo upnika. Ni nujno, da je zaradi takšnega poslovanja dolžnika podana nevarnost onemogočanja oziroma otežitve izterjave upnikove terjatve, saj morda premoženje dolžnika zadošča za poplačilo upnika. Prav tako pa ni izključeno, da gre le za način, ki omogoča vzdrževanje aktivnosti, nujnih za tekoče poslovanje podjetja (prim. 15. člen Zakona o finančnem poslovanju podjetij).
Tožeča stranka je na podlagi revizijskega poročila in na njegovi podlagi vzpostavitve terjatve do tožene stranke od nje zahtevala plačilo terjatve. Postavila je zahtevek zaradi neupravičene pridobitve. Taka terjatev zastara v splošnem zastaralnem roku 5 let od takrat, ko je upnik imel možnost zahtevati njeno izpolnitev, to je od takrat, ko je nekaj neupravičeno izpolnil (plačilo s pogodbo dogovorjene, a neopravljene storitve). Tudi če ima soglasje tožeče stranke z revizijskim organom, da je prišlo do oškodovanja družbenega kapitala, zaradi česar je treba v knjigovodstvu izvršiti zahtevano uskladitev, naravo poravnave med revizijskim organom in tožečo stranko, taka poravnava ne učinkuje za toženo stranko (ki se revizijskega postopka ni imela možnosti udeležiti) tako, da bi terjatev do nje postala judikatna terjatev, ki bi zastarala v 10 letih.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - zapisnik o sporazumu strank - prodaja nepremičnine
Podpisani zapisnik o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v skladu z določili 251.a do 251.f člena ZIP ima moč sodne poravnave in je torej izvršilni naslov.
Upnikova pravica poplačila iz zastavljene nepremičnine v primeru dolžnikovega neplačila izhaja iz 1. odst. 253. čl. ZIZ, zato je v pogodbi ni potrebno posebej zapisati. Ta določba je uporabljiva tudi za obveznosti, ki izhajajo iz sodne poravnave, sklenjene pred sodiščem pred uveljavitvijo ZIZ v skladu z določili ZIP o ustanovitvi zastavne pravice na podlagi sporazuma strank.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 37, 37/1, 27, 27/1, 27/4, 37, 37/1.
nadaljevanje izvršbe - izbris dejavnosti iz sodnega registra
Določba 4. odst. 27. čl. ZFPPod ima naravo pravne fikcije (neizpodbitne domneve), da so družbeniki izjavo v smislu 1. odst. 394. čl. ZGD podali, zato je osebna odgovornost družbenikov za obveznost družbe, izbrisane po določilih ZFPPod, nujna na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe v smislu 3. poglavja ZFPPod. Ker zakon kot edini pogoj za opisano osebno odgovornost družbenikov postavlja dejstvo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra po določilih ZFPPod, je povsem nepomembno, ali so družbeniki kakor koli odgovorni za stanje, ki je pripeljalo do izbrisa družbe, ali ne.
Če se je v dokončnem sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delodajalec zavezal, da bo delavki dokupil manjkajočo delovno dobo ter ji obenem izplačal razliko do pripadajoče odpravnine po 36.f členu ZDR, je delavka upravičena do vtoževane razlike v odpravnini, kljub določbi 3. odstavka 36.f člena ZDR.
gospodarski spor - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V gospodarskem sporu lahko pravdna stranka s pritožbo uspešno uveljavi nova dejstva in dokaze samo, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave.