ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - račun
Dolžnik je v ugovoru zanikal, da bi bil z upnikom v poslovnem razmerju. S tem je navedel pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Računi imajo namreč v postopku, ki teče po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga je sodišče izdalo na podlagi verodostojne listine, zgolj pomen dokaza. Sami zase, kot enostranske listine izdajatelja (upnika) ne morejo biti podlaga za nastanek obveznosti naslovnika (dolžnika). Ker dokazov v zvezi s trditvijo, da z upnikom ni v poslovnem razmerju, dolžnik po naravi stvari ne more predložiti, saj gre za t.i. negativno dejstvo, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Da gre za ločeni gospodinjstvi v isti hiši, kar že samo po sebi pomeni manjšo stopnjo komunikacije, med strankama pa tudi ne prihaja do hujših prepirov, temveč gre v večji meri le za ohladitev odnosov med njima, vendar ne v tolikšni meri, da bi to vplivalo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti toženca do tožnice.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru trdi, da ni prejel obrestnega računa, vendar njegova trditev ni pravno pomembna. Upniku pripadajo obresti, v primeru, kadar dolžnik s plačilom denarne obveznosti zamudi, že na podlagi zakona. Zato upnik posebnega računa za njihovo plačilo dolžniku ni dolžan izstaviti. Ker dolžnik v ugovoru ni navedel pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi svoj ugovor utemeljil, je njegov ugovor neobrazložen.
Po odpovedi oziroma prenehanju najemnega razmerja je bila prvotožena stranka dolžna tožeči stranki najete poslovne prostore izročiti v posest. Prvotožena stranka navedenih pogodbenih obveznosti ni izpolnila, zato je tožeči stranki odškodninsko odgovorna. Če je po sklenjeni najemni pogodbi poslovne prostore uporabljala (z morebitnim soglasjem prvotožene stranke) drugotožena stranka, to dejstvo za presojo poslovne odškodninske odgovornosti prvotožene stranke ni relevantno.
Tožniku gre za prestane bolečine in sicer 5 dni hudih bolečin, 25 dni neprestanih srednjih bolečin in 27 dni neprestanih lahkih bolečin ter občasne lažje bolečine v desnem komolcu, ki jih bo občutil pri večjih fizičnih obremenitvah tudi v bodoče, odškodnina v znesku 500.000,00 SIT, ob tem, da je bil 6 dni hospitaliziran, operiran v lokalni anasteziji in nosil 6 dni mavčevo longeto, imel fizioterapijo, ki je trajala 38 dni, bil 24 krat rentgeniziran in 3 x na zdravniških pregledih in v staležu skupaj 38 dni. Za primarni strah ob padcu s strehe stanovanjske hiše in za strah za izid zdravljenja do zaključka zdravljenja, gre odškodnina 100.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi omejenega iztega v desnem komolcu lažje stopnje za 10 stopinj, zaradi česar pa je tožnik bil še nadalje sposoben za delo gradbenega delavca, zaradi katerega pa ni več sposoben zaradi svoje bolezni, gre odškodnina v višini 400.000,00 SIT, ob upoštevanju, da je zaradi tega moral opustiti rekreativno igranje košarke in je pri domačih opravilih delno omejen ob svoji starosti 25 let.
ob ugotovitvi, da ne obstajajo pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, sta pa tožnika, ki uveljavljata odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki prosita za oprostitev sodnih taks študenta, ki ju preživljajo starši z dohodki cca 82.500,00 oziroma 77.600,00 SIT na družinskega člana so podani pogoji za odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe v tej zadevi.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)
Tudi za postopek zavarovanja terjatve z zastavno pravico na nepremičnini veljajo določbe, da mora biti ugovor proti sklepu o zavarovanju obrazložen, za dejstva pa morajo biti predloženi dokazi.
Kadar se tekom postopka zatrjuje, da ena izmed pravdnih strank ni pravdno sposobna, kljub temu, da ne predloži sodišču dokaza o odvzeti poslovni sposobnosti, je sodišče dolžno ugotoviti, ali je stranka dejansko pravdno sposobna ne glede na določbo 79. člena ZPP/77.
Iz opomina je povsem jasno razvidno, koliko znaša taksa za tožbo in koliko taksa za opomin. S tem, da je tožeča stranka v celoti plačala znesek, ki po višini ustreza taksi za tožbo, ne more biti dvoma, da je plačala ravno to in ne morda to le delno, delno (ali v celoti) pa takso za opomin. Ker pa je predpostavka za obravnavanje tožbe le plačilo takse zanjo, niso izpolnjeni pogoji za presumpcijo iz 4. odst. 180. čl. ZPP. Neplačano takso za opomin bo sodišče lahko, vkolikor bo štelo, da so izpolnjeni pogoji, prisilno izterjalo na način, ki ga za to predvideva ZST.
Do nezgode je prišlo zaradi nasutega peska na cestišču v razmeroma ostrem ovinku, kjer ni bilo nobenega opozorila o delu na cesti ali nasutem pesku, torej tožniku ni mogoče očitati, da vožnje ni prilagodil cestišču in stanju na njem, če takega stanja sploh ni mogel pričakovati, ali dejstvu, da ni imel predpisanega dovoljenja za upravljanje kolesa z motorjem.
Kadar višje sodišče o utemeljenosti ugovora ne more presoditi, ker je treba razčistiti še kakšna dejanska vprašanja, takrat sklep o neutemeljenosti ugovora razveljavi ter zadevo vrne prvemu sodišču, da vnovič odloči o ugovoru.
Posestno varstvo ima vsak posestnik, zato je v motenjskih pravdah potrebno ugotoviti, ali je tožnik stvar imel v posesti, ali ne, ne pa tudi koliko časa je to posest izvajal.
Po ZOR gre odškodnina za nepremoženjsko škodo le, če je škoda nastala v pravno priznani obliki.
Elementi civilnega delikta morajo biti izpolnjeni kumulativno. Ker je sodišče ugotovilo, da tožniku škoda ni nastala se utemeljeno ni ukvarjalo z vprašanjem ali je ravnanje tožene stranke dopustno, vzročno zvezo in odgovornostjo tožene stranke.
Glede na ugotovitve izvedenca, da odmera zemljišča v naravi po sodni poravnavi ni več možna, nadomestnega dejanja ni moč opraviti zaradi nedoločljivosti obsega izpolnitve.
Oprostitev plačila stroškov postopka ureja 168. čl. ZPP, kar je lahko oprostitev plačila stroškov postopka, ki obsega oprostitev taks in oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov (1. in 2. odst.), ali pa samo oprostitev plačila sodnih taks (3. odst.). Resda po ZST sklep o oprostitvi učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, vendar pa velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje (1.odst. 14. čl. ZST). Nepravilen je torej sklep sodišča prve stopnje, da je predlagateljičin predlog, vložen po vložitvi predloga, s katerim se je postopek začel, prepozen.
Izvršljivost notarskega zapisa se v zemljiški knjigi vpiše na podlagi sklepa zemljiškoknjižnega sodišča, zato ni potreben poseben sklep izvršilnega sodišča.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Z ugovorno navedbo, da upnik ni odvažal odpadkov, ker družba ne posluje in jih torej nima oz. ji ne nastajajo, je dolžnik zanikal, da bi upnik zaračunane storitve opravil. S tem je navedel pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Dolžnikov ugovor je tako moč šteti za obrazložen.
Ker sodišče ni ugotavljalo, kaj pomenijo plačila po računih oziroma ali je strošek za upravnika sestavni del računa, tožbeni zahtevek pa je zavrnilo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, je podano nasprotje med listinami in ugotovitvami o odločilnih dejstvih. Zato je bilo treba sodbo razveljaviti.