ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Z ugovorno navedbo, da upnik ni odvažal odpadkov, ker družba ne posluje in jih torej nima oz. ji ne nastajajo, je dolžnik zanikal, da bi upnik zaračunane storitve opravil. S tem je navedel pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Dolžnikov ugovor je tako moč šteti za obrazložen.
Ker sodišče ni ugotavljalo, kaj pomenijo plačila po računih oziroma ali je strošek za upravnika sestavni del računa, tožbeni zahtevek pa je zavrnilo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, je podano nasprotje med listinami in ugotovitvami o odločilnih dejstvih. Zato je bilo treba sodbo razveljaviti.
Ker je po presoji pritožbenega sodišča mogoče vložitev tožničine vloge (skupaj z dokazili) pri nepristojnem Upravnem sodišču v Ljubljani pripisati očitni pomoti vložnice, pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi 5. odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju besedila ZPP) šteje, da je bila vloga (skupaj z dokazili) pravočasno vložena pri pristojnem Okrožnem sodišču v Ljubljani.
Pri odločanju o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks je poleg višine osebnega dohodka treba upoštevati tudi dejstvo, da je predlagatelj solastnik nepremičnine.
Bistvena lastnost delnice je možnost hitrega in učinkovitega prenosa premoženjskih pravic. Prosta prenosljivost delnic je zato pravilo, ki naj omogoči hitro cirkulacijo pravic iz delnic, in ga mimo zakonsko dopustne izjeme (vinkulacija imenskih delnic - primerjaj 2. odstavek 233. člena ZGD), s statutarnimi določbami ni mogoče omejevati.
Težko finančno stanje, na katerega se dolžnik sklicuje tako v predlogu za odlog kot tudi v obravnavani pritožbi pa ni škoda pred katero bi zakon varoval dolžnika. Realizacija izvršbe namreč sama zase in kot končni cilj tega postopka ne more biti za dolžnika tista znatnejša škoda, ki bi bila glede na določbo 1. odst. 71. člena ZIZ predvidena za odlog izvršbe.
Do nezgode je prišlo zaradi nasutega peska na cestišču v razmeroma ostrem ovinku, kjer ni bilo nobenega opozorila o delu na cesti ali nasutem pesku, torej tožniku ni mogoče očitati, da vožnje ni prilagodil cestišču in stanju na njem, če takega stanja sploh ni mogel pričakovati, ali dejstvu, da ni imel predpisanega dovoljenja za upravljanje kolesa z motorjem.
V predlogu za odlog je dolžnik sicer trdil, da bi mu izvršba povzročila nenadomestljivo škodo, vendar realizacija izvršbe sama zase in kot končni cilj tega postopka ne more biti za dolžnika tista škoda, ki bi bila glede na določbo 1. odst. 63. člena ZIP predvidena za odlog izvršbe. V zvezi s sklicevanje na nenadomestljivo škodo, ki naj bi jo zaradi izvršbe pretrpela tretja oseba, pa dolžnik ni pojasnil povezave med nastankom škode tretji osebi in škodo, ki bi jo pretrpel sam. Ker temeljni pogoj za odlog izvršbe iz 1. odst. 63. člena ZIP, ni izpolnjen, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za odlog izvršbe zavrnilo.
ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-2, 102, 102/1, 102/1-2.
izterjava preživnine - omejitev izvršbe
Za izvršbo zaradi izterjave preživnine na nadomestilo plače je predpisana dodatna omejitev, da mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini 2/3 zajemčene plače.
Tožniku gre za prestane bolečine in sicer 5 dni hudih bolečin, 25 dni neprestanih srednjih bolečin in 27 dni neprestanih lahkih bolečin ter občasne lažje bolečine v desnem komolcu, ki jih bo občutil pri večjih fizičnih obremenitvah tudi v bodoče, odškodnina v znesku 500.000,00 SIT, ob tem, da je bil 6 dni hospitaliziran, operiran v lokalni anasteziji in nosil 6 dni mavčevo longeto, imel fizioterapijo, ki je trajala 38 dni, bil 24 krat rentgeniziran in 3 x na zdravniških pregledih in v staležu skupaj 38 dni. Za primarni strah ob padcu s strehe stanovanjske hiše in za strah za izid zdravljenja do zaključka zdravljenja, gre odškodnina 100.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi omejenega iztega v desnem komolcu lažje stopnje za 10 stopinj, zaradi česar pa je tožnik bil še nadalje sposoben za delo gradbenega delavca, zaradi katerega pa ni več sposoben zaradi svoje bolezni, gre odškodnina v višini 400.000,00 SIT, ob upoštevanju, da je zaradi tega moral opustiti rekreativno igranje košarke in je pri domačih opravilih delno omejen ob svoji starosti 25 let.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Zatrjevano plačilo bi sicer privedlo do delne zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar pa dolžnik te ugovorne navedbe, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi. Neplačevitost njegovih dolžnikov (kupcev), na katero se v ugovoru sklicuje, pa ni pravno pomembno dejstvo, s katerim bi dolžnik obrazloženo oporekal obstoju upnikove terjatve. Zato je ugovor neobrazložen.
Kadar se tekom postopka zatrjuje, da ena izmed pravdnih strank ni pravdno sposobna, kljub temu, da ne predloži sodišču dokaza o odvzeti poslovni sposobnosti, je sodišče dolžno ugotoviti, ali je stranka dejansko pravdno sposobna ne glede na določbo 79. člena ZPP/77.
postopek za delitev stvari - solastniki kot nujni sosporniki
Če ima predlagatelj več stvari v solastnini z različnimi solastniki, se delitev opravi glede vsake solastninske skupnosti ločeno. Zato mora v predlogu opisati ločeno stvari, ki naj se delijo, podatke o solastnikih in velikost njihovih deležev. Nasprotni udeleženci, ki so v solastninskem razmerju le s predlagateljem, ne pa med seboj, niso niti formalni sosporniki, zato lahko sodišče loči postopke glede na posamezne solastninske skupnosti.
Dejstva, na katera opira tožnik tožbeni zahtevek, morajo biti jasno in nedvoumno navedena. Biti morajo taka, da bi bilo mogoče tožbenemu zahtevku ugoditi, če bi se v pravdi izkazala za resnična.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Da gre za ločeni gospodinjstvi v isti hiši, kar že samo po sebi pomeni manjšo stopnjo komunikacije, med strankama pa tudi ne prihaja do hujših prepirov, temveč gre v večji meri le za ohladitev odnosov med njima, vendar ne v tolikšni meri, da bi to vplivalo na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti toženca do tožnice.
Glede na ugotovitve izvedenca, da odmera zemljišča v naravi po sodni poravnavi ni več možna, nadomestnega dejanja ni moč opraviti zaradi nedoločljivosti obsega izpolnitve.
Iz podatkov v spisu tako izhaja, da je upnik ravnal povsem v skladu s sklepom sodišča, to pa je na podlagi napačnega zaključka, da upnik ni pravočasno sporočil pravilnega žiro računa, preuranjeno zaključilo, da se izvršba iz dejanskih razlogov ne more opraviti. V zvezi z obvestilom Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, da sklepa o izvršbi ne more izvršiti, ker dolžnik z nazivom, kot je označen v sklepu, ne obstaja, bi moralo sodišče upnika, zaradi pomote pri oznaki dolžnika, pozvati k popravi.
Posestno varstvo ima vsak posestnik, zato je v motenjskih pravdah potrebno ugotoviti, ali je tožnik stvar imel v posesti, ali ne, ne pa tudi koliko časa je to posest izvajal.
Dovolitev izvršbe na podlagi in v obsegu le delno pravnomočne sodbe ni ugovorni razlog, ne glede na morebitno možnost kasnejše revizijske spremembe celotne sodbe.