Za postopek o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije po določbah ZFPPod (28. člen) se uporabljajo določbe ZSR, zato se vročitev pri že vpisani gospodarski družbi mora opraviti na naslovu sedeža družbe (25. člen ZSReg). Kadar vročitve na naveden način ni mogoče opraviti, ker je oseba, ki bi bilo potrebno vročitev opraviti na naslovu, neznana ali kljub obvestilu pooblaščenega delavca poštne pošiljke ne dvigne, se vročitev opravi z nabitjem na sodno desko.
Pri določanju višine predujma za stroške rubeža premičnin in z njim povezanih dejanj, mora sodišče v okviru "lastne ocene o višini predvidenih stroškov" (11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev, Ur. l. RS, št. 32/2000) paziti tudi na sorazmerje med višino terjatve in predujma.
Dogovor pravdnih strank o ceni za opravljene mizarske storitve očitno ni bil fiksen, ampak le okviren. To izhaja že iz izpovedi pravdnih strank, pa tudi listin v spisu, saj je sam tožnik zapisal, da je končna dogovorjena cena "ca 16.000 DEM." Po določilu 2. odst. 623. čl. ZOR pa v takem primeru, če plačilo ni trdno določeno, pač pa le okvirno, določi plačilo sodišče tako, da ustreza vrednosti dela, za tak posel normalno potrebnemu času, kot tudi za to vrsto dela običajnemu plačilu.
Izhodišče za presojo v konkretnem primeru je sklenjena prodajna pogodba - te tožena stranka namreč ni izpodbijala z oblikovalnim tožbenim zahtevkom. Če je tožena stranka preostanek kupnine, ki je sporen v tem gospodarskem sporu, poravnala s "kompenzacijo" (336. čl. ZOR), bi morala določno opredeliti, katero nasprotno terjatev je bodisi uveljavljala v pobot s pobotno izjavo (337. čl. ZOR) ali pa podati konkreten pobotni procesni ugovor v tej pravdi.
ZOR člen 200, 204, 200, 204. ZPP člen 205, 205-1, 324, 324/2, 205, 205-1, 324, 324/2.
smrt stranke - negmotna škoda - višina odškodnine za negmotno škodo
Pritožbeno sodišče presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje po stanju na dan zadnje glavne obravnave, zato smrt oškodovanca - tožnika - med pritožbenim postopkom ne vpliva na odločitev pritožbenega sodišča.
Glede na to, da tožnik v 15-dnevnem roku od vročitve opomina ni plačal sodne takse, je po samem zakonu nastopila fikcija umika tožbe. Zato tudi če je sodno takso kasneje vendarle plačal, to ne more vplivati na že nastalo pravno posledico. Sklep o umiku tožbe je tako deklaratorne narave; z njim sodišče zgolj ugotavlja to, kar je nastalo po samem zakonu.
Dolžnikova dohodna štampiljka na sklepu o izvršbi z datumom 18.05.2000 ne more omajati dejstva, da je njegova pooblaščena oseba na povratnici, pripeti k list. št. 6 lastnoročno izpisala datum: šestnajsti maj 2000 in prejem sklepa o izvršbi s prilogami potrdila z žigom družbe in podpisom. Tudi če bi bile resnične pritožbene navedbe, da je pri zapisu datuma prišlo do pomote, pa iz poštnega žiga na navedeni povratnici izhaja, da je bilo sodno pisanje dolžniku vročeno prav 16.05.2000. Glede na to, da je ugovorni rok 8 dni iztekel v sredo 24.05.2000, dolžnik pa je ugovor vložil v četrtek 25.05.2000, je bil ugovor vložen po izteku roka za ugovor.
Če je solastnik brez soglasja (ostalih solastnikov) opravil nujno in potrebno prenovo strehe, je stvar njegove izbire, proti kateremu izmed solastnikov bo sodno zahteval nadomestilo nujnih izdatkov, seveda v sorazmernem delu, ki ga je dolžan vsak izmed solastnikov plačati.
Namen sodnega registra kot javne knjige je vpis in objava podatkov o pravno pomembnih dejstvih v zvezi s pravnimi osebami. Pravno pomembna so tista dejstva, ki se nanašajo na pravne značilnosti subjekta vpisa, ki so pomembne za varnost pravnega prometa. To pa pomeni, da če je registrsko sodišče razpolagalo z vsemi listninami, ki so potrebne za vpis pravnih posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register, mora takšnemu predlogu ugoditi.
Vse trditve o obstoju spornega predhodnega vprašanja in sicer, ali je družba izvedla pravilen in zakonit postopek lastninskega preoblikovanja ni odločitev o predhodnem vprašanju iz 2. odstavka v zvezi s 1. odstavkom 33. člena zakona o sodnem registru. Zato se registrskemu sodišču ni pojavil noben dvom v dokončnost in izvršljivost te odločbe. V primeru, da bi registrsko sodišče razlagalo vsako vprašanje kot sporno dejstvo zato, ker se kateri od udeležencev z njim ne strinja, bi ne moglo sploh vpisovati v sodni register podatkov pomembnih za pravni promet. Zato je ZSReg v 41. členu predvidel tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa. Vsaka oseba, ki ima pravni interes tako lahko s tožbo zahteva ugotovitev, da je vpis ničen, če so podani pogoji predpisani v 1. odstavku 41. člena ZSReg.
Ker tožeča stranka v danem sodnem roku ni ravnala skladno s sklepom sodišča, niti ni predlagala podaljšanja roka (drugi odst. 110. čl. ZPP), je pravilna odločitev o zavrženju tožbe na podlagi četrtega odst. 108. čl. ZPP.
ZFPPod člen 34, 34/5, 37, 37/1, 34, 34/5, 37, 37/1.
pritožbene novote v dopolnitvi pritožbe
Gospodarska družba, ki je ugovarjala proti sklepu o začetku postopka izbrisa in je bil njen ugovor zavrnjen ne more uveljavljati (5. odst. 34. člena ZFPPod) v pritožbi zoper sklep o izbrisu ne more uveljavljati pritožbenih novot.
ZOR člen 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060, 1052, 1053, 1054, 1055, 1056, 1057, 1058, 1059, 1060.
bančni tekoči račun - pogodba o tekočem računu
Ker je toženka s svojega tekočega računa, ki ga je ustanovila s pogodbo o bančnem tekočem računu, dvigovala denarna sredsva, ne da bi za to imela kritje, je dolžna toženi stranki plačati s tem nastali negativni saldo.
Plačilo sodne takse za tožbo je procesna predpostavka. Če tožnik takse ni plačal, ker je zastarala to pomeni samo, da je ni mogoče (več) prisilno izterjati, ne pa tudi, da je plačilo takse prenehalo biti procesna predpostavka.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Vprašanje pravilnosti in zakonitosti sklepa o prekinitvi zapuščinskega postopka in o napotitvi na pravdo ni v odvisnosti od vprašanja, ali ena izmed obeh dedinj terja svojo izključno lastninsko pravico na avtomobilu, ki je po dosedanjih podatkih predmet zapuščine, ali morda le lastninski delež na njem. Obseg tega zahtevka je izključno v njeni dispoziciji, ne da bi bila glede tega vezana na napotitveni sklep.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložitev ugovora
Z ugovorno navedbo, da predložene dobavnice s strani dolžnika (prevzmenika) oz. njegovega zastopnika niso podpisane, je dolžnik smiselno zanikal, da bi prejel blago, katerega plačilo izterjuje upnik. Navedeno dejstvo je pravno pomembno, saj bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar dokazov v zvezi z zatrjevanim t.i. negativnim dejstvom dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Zato je ugovor obrazložen.