ZDR člen 83, 83/4, 88, 88/1, 88/1-1, 88/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi - odločilno dejstvo - bistvena kršitev določb postopka
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga podala v šestmesečnem roku od nastanka razloga, ki je določen v ZDR, se v tem delu izpodbijane sodbe, s katero je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi, reparacijo in reintegracijo zavrnjen, ne da preizkusiti. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Kadar bi zaradi toženčevega (dolžnikovega) ravnanja/razpolaganja kasnejša ugotovitev pravice v sodbi izgubila ves pomen, je možno tudi zavarovanje „ugotovitve“ (ugotovitvene odločbe).
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055501
ZIZ člen 44, 44/3, 45, 45/4, 46. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/4. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 280.
ustavitev izvršbe – ločitvena pravica – začetek stečajnega postopka – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – plačilni nalog – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi – konec izvršilnega postopka
Pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika iz tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP so namreč predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi, ko se lahko opravlja izvršba, ne pa tudi, ko je stečajni postopek začet, preden je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine postal pravnomočen. V takem primeru namreč nastanejo enake posledice, kot če bi bil začet stečajni postopek zoper toženo stranko pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, izdanega v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka v skladu s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Za utemeljenost preklica ne zadostuje vsaka nehvaležnost, ampak mora biti ravnanje tako zavržno, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi potomec izročeno premoženje obdržal. Kot hudo nehvaležnost je mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti taka, da razumno upravičujejo preklic pogodbe. Presoja o obstoju velike nehvaležnosti narekuje celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med potomcem in izročevalcem.
nepopolna tožba – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izostanek trditvene podlage – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru, ko sodišče meritorno odloča, čeprav trditvene podlage sploh ni, ni jasno, kaj sploh postane pravnomočno (res iudicata). Sodba v sporu, ki ni identificiran, je v resnici sodba o prazni trditveni podlagi. To pa ustreza enemu izmed skrajnih položajev bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
plačilni nalog – plačilo sodne takse iz tujine – predložitev dokazila o plačilu sodne takse – obnova postopka pred višjim sodiščem
Sistematika besedila plačilnega naloga, ločitev v dva odstavka, dopušča možnost, da se tretji in četrti odstavek izključujeta, oziroma, povedano drugače, da pri plačilu sodne takse iz tujine zadošča tisto, kar nalaga tretji odstavek plačilnega naloga, tj. navedba opravilne številke zadeve.
Glede obnove postopka pred višjim sodiščem je presoja, ali je sklicevanje na nova dejstva in dokaze brez krivde predlagatelja ali ne, v domeni sodišča prve stopnje.
zamudna sodba - plača - pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zamudna sodba, s katero je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo neizplačanih plač, se ne more izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga z navedbo, da tožnikove navedbe temeljijo na neresničnih podatkih, uveljavlja v pritožbi tožena stranka.
Sodišče prve stopnje je pravilno kot materialno pravo v konkretni zadevi uporabilo prvi odstavek 131. člena OZ, ter se je ukvarjalo s predpostavkami odškodninske obveznosti, in sicer nastankom škode, nedopustnim ravnanjem, vzročno zvezo med nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo ter odgovornostjo povzročitelja škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSM0021299
OZ člen 132, 164, 164/4, 168, 168/3. ZOZP člen 38.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja – predpostavke odškodninske odgovornosti – leasingodajalec kot oškodovanec – premoženjska škoda – izplačilo odškodnine upravičeni osebi – pravno priznane oblike škode – strošek predpravdnega izvedenskega mnenja – izgubljeni dobiček – trditveno in dokazno breme
Oškodovanec je v danem primeru leasingodajalec kot lastnik vozila, na katerem je nastala škoda. Dejstvo, da je račun za popravilo avtomobila poravnala leasingojemalka, za razmerje nasproti tožencu ni bistveno, je v obravnavani prometni nezgodi bilo na vozilu, sicer last leasingodajalke poškodovanih več avtomobilskih delov, kar dejansko pomeni, da je šlo za poseg v premoženjskopravno sfero lastnika vozila in ne leasingojemalke kot uporabnice vozila, pa četudi je morebiti plačala račun za popravilo avtomobila, je tožnica odškodnino za škodo na vozilu izplačala upravičeni osebi, katere premoženje je bilo zmanjšano ob škodnem dogodku.
odškodninska odgovornost etažnega lastnika - izliv vode - obseg škode - trditveno in dokazno breme
Odškodninska odgovornost tožene stranke temelji na določilu prvega odstavka 16. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki določa, da je etažni lastnik odgovoren za škodo, ki izvira iz njegovega posameznega dela in ki nastane na drugih posameznih delih ali skupnih delih v skladu s pravili, ki urejajo odškodninsko odgovornost. Glede na takšno zakonsko določilo se domneva, da je škodo, ki izvira iz enega posameznega dela in je nastala na drugem posameznem delu, povzročil etažni lastnik prvega posameznega dela, razen če dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde (131. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Tožena stranka bi morala torej dokazati, da škoda, ki nedvomno izvira iz njenega posameznega dela, ni nastala po njeni krivdi, da je torej za stanovanje skrbela kot dober gospodar. Dokazno breme, da škoda ni nastala po krivdi tožene stranke, je torej na njeni strani.
storitve upravljanja – poslovodstvo brez naročila – prepovedana gestija
Gestija pomeni izjemo od načelnega nevmešavanja v tuje zadeve, zato mora biti presoja o danih pogojih za uporabo pravil o nujni oziroma koristni gestiji zožujoča. Pojem stroškov upravljanja, katere tožeča stranka kot upravnik zaračunava daljše časovno obdobje, ne sodi niti v pojem nujne niti v pojem koristne gestije.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - zmotna uporaba materialnega prava - primerna odškodnina - valorizirana akontacija
Skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo znaša 19.500,00 EUR. Ta se zmanjša za nesporni znesek valorizirane akontacije za nepremoženjsko škodo na dan prvostopnega sojenja – za 21.648,00 EUR. To pa pove, da je bila tožeča stranka za vtoževano škodo že v celoti poplačana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSM0021267
OZ člen 34, 87, 87/2, 131, 198, 390. ZDen člen 26. ZPP člen 7, 7/1, 212.
ničnost pogodbe – kondikcija – fakultativna obveznost – uporaba tuje stvari v svojo korist - »dejanska razlastitev« - razpravno načelo – vezanost sodišča na trditveno podlago pravdnih strank
Ničnost predstavlja osnovno civilnopravno sankcijo za pogodbo, ki nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim načelom. Sicer drži, kakor zatrjuje pritožba, da more v tem primeru vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na podlagi nične pogodbe prejela (naturalna restitucija ali denarna vrednost izpolnitve), vendar prezre, da je kondiciranje utemeljeno le, če je bilo na podlagi nične pogodbe sploh realizirano kakšno izpolnitveno ravnaje (npr. dajatev, storitev). Tega pa sodišče prve stopnje v zvezi s pogodbo o neodplačnem prenosu z dne 8. 7. 2005 ne ugotavlja.
Vzajemno vračanje na osnovi nične pogodbe izpolnjenih obveznosti bi namreč lahko uveljavljale zgolj pogodbene stranke.
Tožeča stranka v razmerju do tožene stranke s predmetno tožbo uveljavlja izpolnitev fakultativne obveznosti (390. člen OZ), saj zahteva vzpostavitev prejšnjega stanja, česar se tožena stranka lahko razbremeni s plačilom vrednosti spornih nepremičnin (facultas alternativa). Z ozirom na to, da tožena stranka to svojo pravico, da obveznost iz tožbenega zahtevka izpolni s plačilom denarnega zneska 57.488,00 EUR, lahko uresniči vse do trenutka, ko se upnik (tožeča stranka) začne poplačevati v postopku prisilne izvršbe, je k plačilu tega denarnega zneska s sodbo niti ni dopustno zavezati.
ZPP člen 153, 153/3, 154, 154/1, 157, 316, 316/1. ZFPPIPP člen 67, 67/1, 301, 301/8.
stečajni postopek – prijava terjatve – priznanje terjatve – načelo uspeha v pravdi – pripoznava terjatve – pravdni stroški
Gledano celovito oba postopka je treba šteti, da je tožnica preko priznanja svoje terjatve v stečajnem postopku z zahtevkom zoper toženko v tej pravdi uspela.
Vprašanje veljavnosti prodajnih pogodb kot materialnih podlag za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo, predstavlja predhodno vprašanje, od katerega bo odvisna odločitev o izbrisni tožbi.
podjemna pogodba - prenehanje podjemne pogodbe po volji naročnika
Breme dokazovanja omejitve izvajalčeve pravice do plačila oziroma odtegljajev v primeru prenehanja pogodbe po volji naročnika je na strani tožene stranke samo dotlej, dokler ta ne ugovarja zahtevku po višini.
OZ člen 168. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-3, 339/2-8, 339/2-11.
aktivna legitimacija - zastopanje društva - sklep društva o izključitvi iz članstva - odpoved sponzorske pogodbe - izgubljen dobiček
V konkretnem primeru zato ni moč uporabiti Pravilnika in Rokoborsko društvo R izključiti, saj Statut kot temeljni akt RZS ne predvideva izključitev člana. Tako toženka ni imela pravne podlage za izključitev tožnika iz svojega članstva in zato tak skupščinski sklep ne more biti veljaven.
dopolnilni sklep o dedovanju – dodatni sklep o dedovanju – zavrnitev predloga – zavrženje predloga
Dodatni sklep o dedovanju sodišče izda, če naknadno zve za obstoj premoženja. Dopolnilni sklep o dedovanju pa pride v poštev, če sodišče v sklepu o dedovanju ni vključilo vsega znanega premoženja. Sprememba zemljiškoknjižnih podatkov o nepremičninah po izdaji sklepa o dedovanju na njegovo popolnost ne more vplivati.
OZ člen 274, 283. ZPP člen 11, 212, 214, 214/2, 452, 453.
nadomestna izpolnitev – subrogacija – prenehanje terjatve – pobotni ugovor – nemožnost uporabe vozila – priznana dejstva – zloraba pravic
Tožnik je smiselno navajal, da je v dogovoru s tožencem založil zanj, kar je C. zahteval, da bi mu toženec to nato povrnil. Tožnik sicer res ni izkazal, da je plačal računalnik v gotovini, je pa očitno prišlo do nadomestne izpolnitve po določilu 283. člena OZ, (vse v soglasju med tožnikom in C., kateri toženec ni ugovarjal). Terjatev do C. je tako poravnana, zato mora toženec poravnati terjatev tožniku na podlagi subrogacije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Ker tožena stranka ni dokazala, da je preverila možnost zaposlitve tožnika na drugih delih (tožena stranka je imela na razpolago delo, ki bi bilo za tožnika ustrezno), je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.