OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072407
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 190, 197, 1060. SZ člen 23, 28, 31, 31/1, 49, 182. SZ-1 člen 30. ZTLR člen 15, 15/2.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – stroški upravljanja – pogodba o opravljanju poslov v zvezi z upravljanjem hiše – neupravičena obogatitev – verzijski zahtevek – prikrajšanje tožeče stranke – aktivna legitimacija – pasivna legitimacija
Ker gre v zvezi s podpisniki pogodbe (lastnikov objekta s skupaj 67,38 % lastniškim deležem) za dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, na katero je pritožbeno sodišče vezano in je ne more presojati, se kot neutemeljeno izkaže pritožbeno opozarjanje na obstoječo sodno prakso, ki se je drugače izrekla o podpisnikih in posledično (ne)veljavnosti pogodbe.
Prikrajšanje tožeče stranke utemeljuje dejstvo, da je dobaviteljem iz svojih sredstev plačala dolg tožene stranke, kot lastnika poslovnega prostora in garaž v obravnavanem objektu, zaradi česar je prišlo do neupravičenega premika premoženja.
obnova postopka - predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - zavrženje predloga
Sodbi prvostopnega in pritožbenega sodišča, ki ju je tožnik priložil k predlogu za obnovo postopka, ne predstavljata novega dokaza, na podlagi katerega bi bil predlog za obnovo postopka dopusten (in utemeljen).
ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 154, 154/2, 309a. OZ člen 88.
izključitev družbenika iz družbe – oblikovalni učinek sodbe – tržna vrednost lokala – predpravdna pogajanja – namen oškodovanja – ničnost – moralna načela
Družbenik je na podlagi sodbe sodišča iz družbe izključen šele z nastopom pravnomočnosti sodbe. Tako s samo vložitvijo tožbe, s katero se zahteva njegova izključitev, prvo toženec še ni izgubil položaja družbenika in ga do nastopa pravnomočnosti sodbe, s katero bi bilo ugodeno zahtevku za njegovo izključitev, tudi ne bo, zato je podana njegova aktivna legitimacija za nasprotno tožbo na izključitev prvo tožeče stranke iz drugo tožeče stranke.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – poseg v osebnostne pravice – obstoj pogojev za pridržanje v psihiatrični bolnišnici – odškodninska odgovornost psihiatrične bolnice – protipravnost
Zgolj dejstvo, da je (nepravdno) sodišče v konkretnem primeru po izvedenem postopku, ki ga je predpisoval ZNP, ugotovilo, da za (nadaljnje) pridržanje tožnice ni pogojev in da je to (za nazaj) ugotovilo tudi sodišče v tem postopku, samo po sebi še ne pomeni, da je toženi stranki mogoče očitati protipravno ravnanje.
postopek osebnega stečaja – prekinitev postopka zaradi možnosti odpusta obveznosti stečajnega dolžnika
Prekinitev postopka osebnega stečaja zgolj zaradi možnosti odpusta obveznosti stečajnega dolžnika kot družbenika izbrisane družbe bi pomenila zastoj postopka osebnega stečaja in s tem možnosti poplačila tistih upnikov v tem postopku, katerih terjatve ne temeljijo na obveznosti dolžnika kot družbenika izbrisane družbe.
V postopku delitve solastnih stvari je možno izdati regulacijsko začasno odredbo, vendar pa pogoj po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ ne pride v poštev. Pri regulacijski začasni odredbi gre namreč za varstvo obstoječega stanja, ne pa za preprečitev nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (ne gre za zavarovanje kasnejše izvršbe).
Že po naravi stvari ter splošno znanih dejstvih je jasno, da je vsaka sečnja ireverzibilna. Škoda za solastnika, ki s takšno sečnjo ne soglaša, ali je takšna sečnja celo nedovoljena, pa je praviloma vedno večja od škode, ki bi lahko nastala tistemu, ki takšno sečnjo opravlja.
Ker ima vsak solastnik alikvotni del na celotnih nepremičninah, le-te pa bi lahko bile v času odločanja zaradi sečnje tekom postopka manj vredne, bi predlagateljica z delitvijo po nuji stvari dobila realni del (v primeru fizične delitve) ali denarni znesek (v primeru civilne delitve), ki bi bil manj vreden oziroma bi bil manjši.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na premičnini – izročitev premičnine v posest - dokazna ocena – dejansko stanje
Tudi, če bi se štelo, da je bila kupoprodajna pogodba za sporno vozilo sklenjena, pa tožnica lastninske pravice ni pridobila, ker ji sporno vozilo ni bilo izročeno v posest (manjka razpolagalni pravni posel).
specialno pooblastilo - neposredno zastopanje v imenu in za račun zastopanega - zastopanje pri pravnem poslu - prekoračitev pooblastila - učinki zastopanja
Za presojo upravičenj pooblaščenca in s tem prekoračitev pooblastila je v razmerju do tretjih pomemben obseg upravičenj, določen v pooblastilu. Omejitve, ki v pooblastilu niso zapisane, v razmerju do tretjih ne učinkujejo (učinkujejo le v notranjem razmerju med pooblastiteljem in pooblaščencem in se lahko odrazijo v odškodninski odgovornosti pooblaščenca).
stvarna služnost – prenehanje služnosti na podlagi odločbe – nekoristnost – bistveno spremenjene okoliščine
Tožba za ugotovitev obstoja služnostne pravice, pridobljene na podlagi priposestvovanja, ni ovira za vložitev nasprotne tožbe za ukinitev iste služnosti.
Samo dejstvo povezave gospodujoče nepremičnine z javno potjo ne zadošča za ukinitev služnosti iz razloga nekoristnosti. Pri presoji koristnosti je treba izhajati iz potreb gospodujočega zemljišča. Stvarna služnost poti čez služeče zemljišče je namreč lahko še vedno v korist gospodujočega zemljišča, pa čeprav to zemljišče pridobi tudi drugačno možnost povezave. Zgolj zmanjšanje koristnosti še ne utemeljuje prenehanja služnosti zaradi nekoristnosti, ampak povzroči prenehanje služnosti le popolna nekoristnost.
Če iz nerazumljivih tožbenih trditev ni mogoče izluščiti tega, za kateri del svoje pravne sfere tožnik uveljavlja sodno varstvo, je tožba nepopolna in tako nesposobna za vsebinsko obravnavo.
Če denarni dajatveni zahtevek ni jasen, se vrednost spora, pomembna za odmero stroškov, določi po drugem odstavku 22. člena ZOdvT.
ZOdv člen 1, 1/1, 1/2. ZPP člen 481, 481/1, 481/2, 482, 483, 484.
spor o pristojnosti – odvetnik kot zasebnik – gospodarski spor
Odvetniki, ki svoj poklic opravljajo kot zasebniki (in ne morda kot odvetniška družba), niso navedeni med osebami, za katere se uporabljajo pravila o gospodarskih sporih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - določitev presežnega delavca - kriteriji za izbiro - ocena delovne uspešnosti - podjetniška kolektivna pogodba - dokazno breme
Ker je tožena stranka kot kriterij za določitev delavca, katerega delo je postalo nepotrebno na delovnem mestu pomožni delovodja, uporabila oceno delovne uspešnosti, ki ni bila rezultat dejanske ocene pristojnega delavca, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
začasna odredba za zavarovanje denarnih terjatev - subjektivna nevarnost - poplačilo terjatev upnikom - vnovčevanje likvidacijske mase
Tudi poplačilo terjatve upnikom ali vnovčevanje likvidacijske mase, ne more predstavljati tiste nevarnosti, ki jo sicer razpolaganje dolžnika s svojim premoženjem pomeni po navedenem 2. odst. 270. čl. ZIZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z dela - bolniški stalež - dokazno breme
Delavcu na dan, ko ima priznan bolniški stalež, ni mogoče očitati, da je z dela izostal neupravičeno. Takšen očitek ne more biti podlaga za pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost kasnejše odpovedi. Ob neutemeljenem pisnem opozorilu pa kasnejša redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
V dokaznem sklepu morajo biti navedena poleg spornega dejstva, o katerem naj se izvede dokaz, tudi dokazila, ki so po mnenju sodišča potrebna za ugotavljanje pravno odločilnih dejstev. Četudi v dokaznem sklepu ni poimensko navedlo vsak posamezen dokaz, je mogoče ugotoviti, katere listine je sodišče vpogledalo. Pa tudi, če bi bil dokazni sklep vsebinsko pomanjkljiv, bi bila to lahko le relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki pa v konkretni zadevi vsekakor ne bi vplivala oziroma ne bi mogla vplivati na pravilnost in na zakonitost sodne odločbe.
Pritožnica je bila seznanjena z okoliščino, da je plačevanje obrokov kredita odvisno od izpolnjevanja njene obveznosti do tožeče stranke iz med njima sklenjene predpogodbe, kot tudi z dejstvom, da je bila samo tožnica tista, ki je poravnala kreditne obveznosti banki in ne družba M. d.o.o., oziroma mož tožnice, pa tudi, da tožnica tedaj ni imela drugih sredstev, da bi pravočasno poravnala svoje kreditne obveznosti do banke.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/1-4, 88/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - razlog invalidnosti - utemeljen razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila podana iz poslovnega razloga, kot ga določa 1. alinea prvega odstavka 111. člena ZDR, saj ne gre za to, da bi potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala. Razlog za odpoved je bila tožničina invalidnost, zaradi katere ji je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, ter dejstvo, da pri toženi stranki za tožnico ustreznega delovnega mesta ni bilo na voljo. Obstoj tega je tožena stranka tudi ugotovila v posebnem, za tovrstne odpovedi predpisanem postopku, to je pred Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi navedenega pa je treba zaključiti, da toženi stranki obstoja poslovnega oz. utemeljenega razloga v sodnem postopku ni bilo treba dokazovati.
Tožbeni zahtevek za plačilo nadomestila plače je neutemeljen tako za čas po prenehanju delovnega razmerja kot za čas, ko je bil tožnik še v delovnem razmerju pri toženi stranki, saj je slednja dokazala, da je tožniku izplačala vse, kar mu je iz naslova delovnega razmerja dolgovala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071383
ZPP člen 213, 242. ZASP člen 7, 9, 59, 81, 147, 151, 159, 185.
navedba izvedenih dokazov – indic – male avtorske pravice - nadomestilo za uporabo glasbe – izjeme od obveznosti plačila nadomestila za uporabo glasbe
Čeprav sodišče prve stopnje ni naštelo in natančno opisalo vseh ponujenih in izvedenih listinskih dokazov, to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Ni namreč bistveno naštevanje posameznih dokazov, pač pa ocena njihove vsebine in tehtanje njihove dokazne vrednosti. Glede na številnost predloženih listinskih dokazov zadošča, da se sodba sklicuje na priloge spisa.
Uporabnik se lahko upre plačilu samo, če dokaže, da je javnosti predvajal še neobjavljena glasbena dela, glasbena dela, ki jih avtor lahko v skladu s četrtim odstavkom 151. člena ZASP uveljavlja individualno, ljudsko glasbo in glasbena dela, pri katerih je od smrti njihovega avtorja že poteklo 70 let.
Z indici kot posredno oziroma dokazno pomembnimi dejstvi, se praviloma dokazujejo trditve o negativnih dejstvih, o drugih dejstvih pa takrat, kadar jih ni mogoče dokazati neposredno.
ureditev meje – sodna poravnava – učinek sodne poravnave
Sklep, izdan v nepravdnem postopku za ureditev meje, ki ugotavlja, da so stranke sklenile sodno poravnavo z določeno vsebino, nima podlage v določbah zakonov, ki urejajo nepravdni postopek.