razdelitveni narok – vrstni red poplačila terjatev
Upniki lahko samo še na razdelitvenem naroku izpodbijajo (med drugim) vrstni red, po katerem imajo upniki pravico do poplačila. Pritožnica ne trdi, da bi na naroku ali pred tem izpodbijala vrstni red poplačila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0072419
OZ člen 3, 39, 270, 270/1, 311, 319, 328, 329, 432, 1012, 1022, 1022/1. ZGD- 1 člen 515.
posojilna pogodba – poroštvena pogodba – pogodba o pristopu k dolgu – naslov pogodbe – prenehanje obveznosti – stečaj – izbris iz sodnega registra – kavza – ničnost
Z izbrisom dolžnika iz sodnega registra po začetem in zaključenem stečajnem postopku, upnik, ker dolžnik v takem primeru nima pravnih naslednikov, svoje terjatve ne more od dolžnika izterjati. Njegova terjatev preneha le v razmerju do stečajnega dolžnika, kar pa ne pomeni, da je bila izpolnjena.
Ob sklenitvi pogodbe je toženec vedel, da izbrisani dolžnik svoje obveznost nikoli ne bo izpolnil. S pogodbo o pristopu k dolgu pa se tretji zaveže, da bo izpolnil dolžnikovo terjatev, tako da postane s tožnikom solidarno zavezan. Ker torej z izbrisom dolžnika - družbe P. obveznost do tožeče stranke ni bila izpolnjena, ni ovire za toženčevo zavezo, da on izpolni obveznost izbrisanega dolžnika.
plača - prikrajšanje pri plači - regres za letni dopust - zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je enostransko sklenila, da zaradi prisotnosti finančne krize in rezultatov poslovanja vsem zaposlenim znižala plače za 10 %. Takšna odločitev (in posledično nižje izplačilo plač) ni zakonita. Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači do plače, kot je bila dogovorjena med strankama, je utemeljen.
Pri tožniku - invalidu III. kategorije invalidnosti je do popolne izgube delovne zmožnosti oziroma I. kategorije invalidnosti prišlo dne 28. 1. 2011. Ker gre za spremembo v stanju invalidnosti, ima pravico do invalidske pokojnine od dne 1. 2. 2011 dalje, to je s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku sprememb.
ZPIZ-1 člen 57, 60, 60/2, 60/2-3, 96, 96/1,163. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. 7. 2008 dalje točka 1.
invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti – kategorija invalidnosti
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo ustrezno delo z omejitvami od 21. 9. 2005. V novem invalidskem postopku so mu bile priznane dodatne omejitve v zvezi z delom od 1. 6. 2009 dalje. Prišlo je do spremembe v stanju invalidnosti, kljub temu da se kategorija invalidnosti ni spremenila. O pravici do nadomestila za invalidnost je potrebno na novo odločiti.
pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe - nepopolna vloga - zamudna sodba - odgovor na tožbo
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo tako pritožbo zoper sklep sodišča druge stopnje kot zoper sklep, s katerim je tožnico pozvalo, naj popravi nepopolno vlogo, saj zoper takšni odločitvi sodišča pritožba ni dovoljena.
Ker je tožena stranka podala odgovor na tožbo v zakonskem roku, odgovor na tožbo pa tudi vsebuje vse potrebne sestavine, niso izpolnjeni pogoji niti za zavrženje odgovora na tožbo niti za izdajo zamudne sodbe
Nezaposlenost in socialna ogroženost toženca pomenita uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega se zamudna sodba ne more izpodbijati.
nadomestna vročitev – potek roka na dela prost dan – nastop fikcije vročitve
Na podlagi 4. odst. 142. člena ZPP je nastopila fikcija vročitve z iztekom petnajstega dne in ne šestnajsti dan. Na to ne vpliva dejstvo, da je bil petnajsti dan dela prost dan (nedelja).
spor majhne vrednosti – razpravno načelo – trditveno breme – pomanjkljiva trditvena podlaga – informativni dokaz – vpogled v spis – sklicevanje na vlogo podano v drugem postopku
Za vsebinsko oziroma konkretizirano nasprotovanje tožbenim trditvam ni mogoče šteti pavšalnega sklicevanja na navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi v drugem postopku. Pritožnik bi dejstva, zaradi katerih je menil, da zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, moral ponovno navesti. To bi moral storiti ne glede na to, da je tožeča stranka v obeh postopkih uveljavljala identično terjatev, saj gre za dva ločena postopka, in ne glede na to, da je morebiti res izgubil del dokumentacije.
Izvajanje dokazov, kamor sodi tudi vpogled v spis oziroma listine, ki se v njem nahajajo, je namenjeno ugotavljanju pravočasno zatrjevanih dejstev, ne pa dopolnjevanju pomanjkljivih trditev ene od strank.
ZPP člen 105b, 105b/5, 113, 115, 116, 120, 142, 270, 280, 487, 487/2. ZDSS-1 člen 28. Sodni red člen 72, 72/1, 241.
vrnitev v prejšnje stanje – izostanek z naroka – preložitev naroka
O preložitvi naroka odloča sodnik. Zato navedbe tožnice, da naj bi ji sodna zapisnikarica po telefonu zagotovila, da bo narok preložen, niso upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Določba 1. alineje prvega odstavka 258. člena ZIZ, ki omogoča, da je podlaga izdani predhodni odredbi tudi takšen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je bil vložen pred uveljavitvijo novele ZIZ-I, ni v nasprotju s 155. členom Ustave RS. To pa toliko bolj, ker je novela ZIZ-I s spornim določilom le prevalila dokazno breme z upnika na dolžnika.
verodostojna listina – razveljavitev sklepa o izvršbi - pravda
Ker je bil postopek začet z vložitvijo predloga za izvršbo in posledično izdanim sklepom o izvršbi, ki ga je izvršilno sodišče na podlagi ugovora nasprotne stranke razveljavilo v dovolitvenem delu in stvar spravilo v pravdo, bi moralo sodišče prve stopnje pravno dosledno nadaljevati postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 89, 89-2.
jubilejna nagrada
Okoliščina, da je tožnik pri toženi stranki pri plači za december 1997 že prejel jubilejno nagrado za 10 let skupne delovne dobe, ne pomeni, da je tožena stranka prosta obveznosti, da mu izplača jubilejno nagrado za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
invalidnost – samostojni podjetnik – III. kategorija invalidnosti – omejitve pri delu – nastanek invalidnosti – pravnomočnost
Do trajnih sprememb v tožničinem zdravstvenem stanju je na podlagi izvedenskega mnenja sodnega izvedenca prišlo dne 10. 7. 2001. Ker je to obdobje invalidnosti obseženo v pravnomočni odločbi toženca z dne 14. 7. 2005, s katero je bila tožničina zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnjena, do tega datuma ni mogoče upoštevati tožničine invalidnosti, saj bi bilo s tem poseženo v pravnomočno odločitev, zato je pritožbeno sodišče kot datum nastanka invalidnosti določilo 15. 7. 2005, ki še ni zajet v zavrnilni dokončni odločbi toženca.
pokojninska osnova - nadurno delo - pravnomočna zavrnilna odločba
S povsem enako zahtevo, kot jo je tožnik vložil že dne 2. 11. 2005 in jo je toženec zavrnil, takšna odločitev pa je bila potrjena tudi v sodnem postopku, je tožnik dne 22. 3. 2010 ponovno uveljavljal, da se mu pri izračunu invalidske pokojnine upoštevajo plače, ki jih je prejel za delo preko polnega delovnega čas v obdobju od 1973 do 1981. Toženec je zahtevo zakonito zavrgel, saj se dejansko in pravno stanje ali pravna podlaga, na katero opira zahtevek, nista spremenila.
odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - krivda - direktor
Toženec kot zakoniti zastopnik tožeče stranke izplačil po pogodbah za posle, ki niso bili nikoli opravljeni, ni opravil, tako kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe - tožeče stranke, torej s potrebno skrbnostjo, zaradi česar je tožeči stranki nastala škoda v višini 81.109,56 EUR. Za ta znesek je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen, ni pa utemeljen v presežku, saj je po načelih delovnega prava delavčeva odškodninska odgovornost podana le takrat, če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, ne more pa delavec odgovarjati po načelu objektivne odgovornosti, torej že zgolj zaradi tega, ker je opravljal delovne naloge direktorja tožeče stranke in je bil v tem svojstvu zadolžen za zakonito poslovanje tožeče stranke.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072432
ZIL-1 člen 123, 123/2, 123/2-c. ZPP člen 7, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – kršitev pravic iz znamke – namen znamke – tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe – kriterij obsega poslovanja – ugotovitev dejstev izven trditvene podlage
Materialno pravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v zvezi s tehtanjem neugodnih posledic upošteven kriterij obsega poslovanja tožeče stranke v primerjavi z obsegom poslovanja tožene stranke.
Glede na trditve tožeče stranke, da tožena stranka z uporabo spornega znaka krši njene pravice iz znamk in je podana verjetnost nastanka zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko, pri čemer tožeča stranka zatrjuje, da gre pri njenih znamkah za „zelo poznane znamke“, je pri presoji neugodnih posledic, ki bodo v primeru neizdaje začasne odredbe nastale tožeči stranki treba izhajati iz glavne naloge znamke, ki je zagotoviti potrošniku, ali končnemu uporabniku identiteto porekla označenega proizvoda ali storitve tako, da mu omogoča brez možne zmede razlikovati ta proizvod ali storitev od tistih, ki imajo drugo poreklo.
Po mnenju sodnega izvedenca je bil tožnik v spornem obdobju s psihiatričnega vidika zmožen za delo s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno, zaradi telesnih težav pa je bil začasno nezmožen za delo še za preostale štiri ure dnevno. Ker se je toženec z mnenjem, da je bil s psihiatričnega vidika zmožen za delo štiri ure dnevno, strinjal, glede nezmožnosti zaradi telesnih težav pa ni imel pripomb in ni predlagal zaslišanja izvedenca, v pritožbenem postopku nejasnosti v izvedenskem mnenju ne more več uveljavljati.
ZDSS-1 člen 28. ZPP člen 6, 115, 115/2, 142, 142/1, 280, 280/2, 286, 286/4, 337. ZZVZZ člen 80a.
izostanek s prvega naroka – ustavitev postopka – upravičen razlog – zdravniško opravičilo
Tožnica je zaradi bolezni predlagala preložitev prvega naroka. Ker predlogu ni predložila zdravniškega opravičila in na narok ni pristopila, je sodišče postopek utemeljeno ustavilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za vložitev tožbe - vročitev odpovedi - osebna vročitev - sprememba tožbe - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - reparacija
Upoštevaje dokazno breme in glede na to, da toženec pošiljke, ki je vsebovala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tožniku ni poslal priporočeno s povratnico, je sodišče prve stopnje utemeljeno v tožnikovo korist upoštevalo, da je šele dan ali dva po tem prevzel pošiljko, ko je bila ta vročena njegovemu očetu. Tožnik je nato tožbo vložil priporočeno po pošti v predpisanem 30-dnevnem roku za vložitev tožbe, tako da je tožba pravočasna.
Glede na to, da je bilo pravi vzrok za odpoved nekvalitetno delo tožnika, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.