Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 89, 89-2.
jubilejna nagrada
Okoliščina, da je tožnik pri pravnemu predniku tožene stranke pri plači za september 2000 že prejel jubilejno nagrado za 30 let skupne delovne dobe, ne pomeni, da je tožena stranka prosta obveznosti, da mu izplača jubilejno nagrado za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0069551
ZASP člen 170, 170/1, 170/2, 170/2-2, 170/2-3.
kršitev avtorske pravice - regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – konkretizacija škode
Ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj nikoli več ne bi mogla posneti filma po tem istem scenariju, niti kakšne neugodne posledice bo zaradi neposnetega filma utrpela, se glede na njene nekonkretizirane navedbe v smislu nastanka posledic, ki ji bodo nastale brez izdaje začasne odredbe, konkretne posledice, ki jih navaja tožena stranka, izkažejo za bolj neugodne. To velja zlasti upoštevaje, da je namen predvajanja filma obeleženje dvajsetletnice osamosvojitve Slovenije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik, ki je bil po pogodbi o zaposlitvi zadolžen tudi za spremljanje in nadzor porabe sredstev proračuna, je v kritičnem času pri obnovi lokalne ceste ravnal v nasprotju s svojimi zadolžitvami. Ker kot odgovorna oseba ni imel pristojnosti, da bi odobril oz. naročil dela, ki so za več kot polovico presegala prvotno dogovorjeno pogodbeno vrednost, je s svojim ravnanjem huje kršil delovne obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na naravo kršitve in dela, ki ga je tožnik opravljal, ni več podano medsebojno zaupanje med njim in toženo stranko za nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita.
ZPIZ-1 člen 390, 391, 397, 446. ZPIZ člen 123, 124, 125, 126, 127, 128.
nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo – pravice po ZPIZ-1 – tujec
Tožnik je invalid III. kategorije s pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu od 1. 9. 2002 na podlagi prej veljavnega ZPIZ, ni pa uživalec pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo po prej veljavnem ZPIZ. Zato na podlagi zahteve za priznanje pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo, vložene že v času veljavnosti ZPIZ-1, te pravice ne more uveljaviti. Ob ustrezni zahtevi in izpolnjenih pogojih bi lahko uveljavil le eno od pravic po ZPIZ-1, ki pravice do nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo ne pozna več.
odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - krivda - direktor
Toženec kot zakoniti zastopnik tožeče stranke izplačil po pogodbah za posle, ki niso bili nikoli opravljeni, ni opravil, tako kot ga narekujejo interesi gospodarske družbe - tožeče stranke, torej s potrebno skrbnostjo, zaradi česar je tožeči stranki nastala škoda v višini 81.109,56 EUR. Za ta znesek je odškodninski zahtevek tožeče stranke utemeljen, ni pa utemeljen v presežku, saj je po načelih delovnega prava delavčeva odškodninska odgovornost podana le takrat, če je škodo povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti, ne more pa delavec odgovarjati po načelu objektivne odgovornosti, torej že zgolj zaradi tega, ker je opravljal delovne naloge direktorja tožeče stranke in je bil v tem svojstvu zadolžen za zakonito poslovanje tožeče stranke.
Glede na to, da je bila tožnica, preden ji je delovno razmerje zaradi upokojitve prenehalo, dalj časa v bolniškem staležu in da je že predhodno sporočila, da bo letni dopust izrabila tik pred upokojitvijo, je pravilen zaključek, da letnega dopusta ni mogla izrabiti iz objektivnih razlogov. Zaradi tega je njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizrabljen letni dopust utemeljen.
Pri tožniku - invalidu III. kategorije invalidnosti je do popolne izgube delovne zmožnosti oziroma I. kategorije invalidnosti prišlo dne 28. 1. 2011. Ker gre za spremembo v stanju invalidnosti, ima pravico do invalidske pokojnine od dne 1. 2. 2011 dalje, to je s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku sprememb.
ZPIZ-1 člen 57, 60, 60/2, 60/2-3, 96, 96/1,163. Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. 7. 2008 dalje točka 1.
invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti – kategorija invalidnosti
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti s priznano pravico do premestitve na drugo ustrezno delo z omejitvami od 21. 9. 2005. V novem invalidskem postopku so mu bile priznane dodatne omejitve v zvezi z delom od 1. 6. 2009 dalje. Prišlo je do spremembe v stanju invalidnosti, kljub temu da se kategorija invalidnosti ni spremenila. O pravici do nadomestila za invalidnost je potrebno na novo odločiti.
pokojninska osnova - nadurno delo - pravnomočna zavrnilna odločba
S povsem enako zahtevo, kot jo je tožnik vložil že dne 2. 11. 2005 in jo je toženec zavrnil, takšna odločitev pa je bila potrjena tudi v sodnem postopku, je tožnik dne 22. 3. 2010 ponovno uveljavljal, da se mu pri izračunu invalidske pokojnine upoštevajo plače, ki jih je prejel za delo preko polnega delovnega čas v obdobju od 1973 do 1981. Toženec je zahtevo zakonito zavrgel, saj se dejansko in pravno stanje ali pravna podlaga, na katero opira zahtevek, nista spremenila.
Po mnenju sodnega izvedenca je bil tožnik v spornem obdobju s psihiatričnega vidika zmožen za delo s krajšim delovnim časom štiri ure dnevno, zaradi telesnih težav pa je bil začasno nezmožen za delo še za preostale štiri ure dnevno. Ker se je toženec z mnenjem, da je bil s psihiatričnega vidika zmožen za delo štiri ure dnevno, strinjal, glede nezmožnosti zaradi telesnih težav pa ni imel pripomb in ni predlagal zaslišanja izvedenca, v pritožbenem postopku nejasnosti v izvedenskem mnenju ne more več uveljavljati.
sodno varstvo - prevara - sporazum o prenehanju delovnega razmerja
Tožniku delovno razmerje ni veljavno prenehalo na podlagi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki ne izraža njegove prave volje (tožnik je napisal pri toženi stranki pripravljeno listino, pri čemer ni bil seznanjen z njeno vsebino).
ZPIZ-1 člen 143, 163, 163/1, 163/2. ZUP člen 225, 225/4.
invalidnina – vzrok telesne okvare – pravnomočna odločba – spremembe v stanju telesne okvare
S pravnomočno odločbo toženca z dne 12. 8. 2002 je bilo odločeno, da je vzrok tožnikove telesne okvare od 1. 9. 2000 poškodba izven dela. Ker je v pravnomočno odločbo mogoče posegati le z izrednimi pravnimi sredstvi, pri tožniku pa tudi ni prišlo do sprememb v stanju telesne okvare, ki bi bile podlaga za priznanje novih pravic, na podlagi tožnikove zahteve za priznanje pravice do invalidnine v višjem znesku ni mogoče posegati v vzrok invalidnosti in je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev poškodbe pri delu kot vzroka invalidnosti neutemeljen.
ZZVZZ člen 81, 82. ZDSS-1 člen 77. ZPP člen 274. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 235.
bolniški stalež – pravnomočna odločba
Z odločbo z dne 13. 7. 2011 je že bilo pravnomočno odločeno o bolniškem staležu za obdobje od 12. 7. do 18. 7. 2011 ter še za dan 19. 7. 2011, za katerega je bilo odločeno, da je od tega dne tožnik zmožen za delo, ni pa bil določen datum, do kdaj oziroma v katerem obdobju je zmožen za delo. Zato ni ovir za odločanje o bolniškem staležu od 20. 7. 2011 dalje oziroma do 15. 8. 2011, ko je bil tožniku bolniški stalež ponovno odprt.
ZDSS-1 člen 28. ZPP člen 6, 115, 115/2, 142, 142/1, 280, 280/2, 286, 286/4, 337. ZZVZZ člen 80a.
izostanek s prvega naroka – ustavitev postopka – upravičen razlog – zdravniško opravičilo
Tožnica je zaradi bolezni predlagala preložitev prvega naroka. Ker predlogu ni predložila zdravniškega opravičila in na narok ni pristopila, je sodišče postopek utemeljeno ustavilo.
Nezaposlenost in socialna ogroženost toženca pomenita uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega se zamudna sodba ne more izpodbijati.
ZStk člen 2, 2/2, 2/4, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1. URS člen 77. ZPP člen 181.
kolektivni delovni spor - zakonitost stavke - stavkovne zahteve - predmet stavkovnih zahtev - napoved stavke - pogajanja - pravica do stavke - ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe
Stavka ni nezakonita, ker nasprotni udeleženec napovedi stavke ni poslal nadzornemu svetu predlagatelja (ampak le upravi), saj nadzorni svet ni organ upravljanja ali poslovodni organ v smislu določbe prvega odstavka 3. člena ZStk.
Ker so se stavkovne zahteve nasprotnega udeleženca nanašale na uresničevanje ekonomskih oz. socialnih pravic in interesov z dela, je bila stavka zakonita. Pri tem niso bistvene navedbe predlagatelja, češ da stavka ni bila nujna, primerna in sorazmerna oz. da posamezne stavkovne zahteve niso bile vsebinsko utemeljene.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za vložitev tožbe - vročitev odpovedi - osebna vročitev - sprememba tožbe - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero - reparacija
Upoštevaje dokazno breme in glede na to, da toženec pošiljke, ki je vsebovala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tožniku ni poslal priporočeno s povratnico, je sodišče prve stopnje utemeljeno v tožnikovo korist upoštevalo, da je šele dan ali dva po tem prevzel pošiljko, ko je bila ta vročena njegovemu očetu. Tožnik je nato tožbo vložil priporočeno po pošti v predpisanem 30-dnevnem roku za vložitev tožbe, tako da je tožba pravočasna.
Glede na to, da je bilo pravi vzrok za odpoved nekvalitetno delo tožnika, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
ZIZ člen 15, 62, 62/2, 53, 53/2, 61, 61/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDPra člen 7.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obrazložen ugovor – utemeljen ugovor – sposobnost biti stranka - vročanje pisanj državnemu pravobranilstvu - državno pravobranilstvo - zakoniti zastopnik
V primeru, ko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga sodišče šteje za obrazloženega, se v sklepu iz drugega odstavka 62. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni dolžno obrazložiti oziroma navesti razlogov, zakaj šteje dolžnikov ugovor za obrazložen, temveč sklep o izvršbi zgolj razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Skladno s 15. členom ZDPra morajo sodišča o zadevah, v katerih Državno pravobranilstvo zastopa subjekte iz 7. člena ZDPra (državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe), vročati vsa pisanja Državnemu pravobranilstvu, saj drugačna vročitev nima pravnega učinka. Pritožbena navedba, da je mogoče vročanje Državnemu pravobranilstvu šele potem, ko to prevzame zastopanje, ni utemeljena, saj gre za zakonitega zastopnika na podlagi ZDPra, ki obvezno zastopa subjekte iz 7. člena ZDPra že na podlagi samega zakona.
Zakonska ureditev ni v neskladju z Ustavo, saj mora biti pravno sredstvo zagotovljeno predvsem zoper končno odločbo sodišča prve stopnje, ni pa ustavno sporna ureditev, da ni pritožbe zoper sklepe procesnega vodstva.