ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90. ZSPJS člen 3, 3/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je morala zaradi zahteve Računskega sodišča RS spremeniti sistemizacijo delovnih mest, tako da je namesto delovnega mesta „vodja tajništva generalnega direktorja“, na katerem je delala tožnica, ki ni bilo skladno z ZSPJS, sistemizirala delovno mesto „poslovni sekretar VI“. Zaradi ukinitve njenega delovnega mesta je bil podan utemeljen poslovni razlog, zaradi katerega je tožnica prejela odpoved s ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno, na novo sistemizirano delovno mesto.
Šele trditve o prihodkih na eni strani ter o odhodkih na drugi strani privedejo do sklepčnosti trditev o nastanku škode iz naslova izgubljenega dobička. Zgolj trditve, da tožeča stranka zahteva „neto“ zneske, ne zadostujejo.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0059773
ZZK-1 člen 243, 243/2.
izpodbijanje dednega dogovora – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja – ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice
Dosledneje bi bilo, če bi tožniki v okviru tožbenega zahtevka postavili tudi zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice toženke v obsegu do ¼, kar pa glede na specifično situacijo, ki nastane v primeru razveljavitve dednega dogovora, ni bilo nujno potrebno. Ni aktualno vzpostavljati prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov v posledici razveljavljenega dednega dogovora, to je vknjižbe lastninske pravice na ime zapustnika do 1/4, saj ta delež tožnikom pripada (vsakemu do 1/12) že na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju in je zato dopustno uveljavljati tudi zahtevek za neposredno vknjižbo lastninske pravice v korist tožnikov na podlagi sklepa o dedovanju.
stvarna pristojnost – uveljavljanje več zahtevkov iz različnih pogodb
Če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Vsaka pogodba predstavlja načeloma svojo dejansko podlago.
res transacta – sodna poravnava – primeren izvršilni naslov – zavrženje tožbe
Sodišče ne more zavreči tožbe s sklicevanjem, da gre za pravdo o predmetu, o katerem je bila že sklenjena sodna poravnava, če je bil na podlagi sodne poravnave vložen predlog za izvršbo zavrnjen zaradi neprimernosti izvršilnega naslova. V primeru, da bi obveljala odločitev prvega sodišča o zavrženju tožbe, bi tožnik terjatve za katero trdi, da jo ima do toženke sploh ne mogel uveljaviti, torej bi se mu odreklo pravno varstvo. Šlo bi za protipravno stanje, ki ni dopustno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0055505
ZIZ člen 29b, 29b/3, 61a, 61a/3. ZST-1A člen 34, 34a.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog - oprostitev plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi - odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo takse za ugovor - pričetek teka roka za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - vročitev odločitve sodišča o predlogu za oprostitev - seznanitev o pogojih za oprostitev plačila takse - ugovor se šteje za umaknjen
Ker sodišče o dolžničinem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za ugovor še ni odločilo, rok za plačilo sodne takse za ugovor, določen v plačilnem nalogu, še ni iztekel. Teči namreč začne šele prvi dan po vročitvi odločitve sodišča prve stopnje o prošnji za oprostitev plačila sodne takse, saj je dolžnica šele takrat seznanjena s pravilnostjo plačilnega naloga o obstoju taksne obveznosti oziroma s tem, da pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks niso podani.
Sodišče prve stopnje je pritožnika oprostilo plačila sodnih taks, vendar taksna oprostitev učinkuje šele od vložitve predloga dalje. Ker pritožnik ni predlagal taksne oprostitve že v predlogu za obnovo postopka niti ni plačal sodne takse za to vlogo, je sodišče prve stopnje pravilno štelo predlog za obnovo postopka za umaknjenega.
Za utemeljenost preklica ne zadostuje vsaka nehvaležnost, ampak mora biti ravnanje tako zavržno, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi potomec izročeno premoženje obdržal. Kot hudo nehvaležnost je mogoče šteti le ravnanja, ki so po pomembnosti taka, da razumno upravičujejo preklic pogodbe. Presoja o obstoju velike nehvaležnosti narekuje celovito presojo vseh okoliščin in dejanj med potomcem in izročevalcem.
nepopolna tožba – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – izostanek trditvene podlage – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru, ko sodišče meritorno odloča, čeprav trditvene podlage sploh ni, ni jasno, kaj sploh postane pravnomočno (res iudicata). Sodba v sporu, ki ni identificiran, je v resnici sodba o prazni trditveni podlagi. To pa ustreza enemu izmed skrajnih položajev bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
zamudna sodba - plača - pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Zamudna sodba, s katero je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz 318. člena ZPP ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo neizplačanih plač, se ne more izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga z navedbo, da tožnikove navedbe temeljijo na neresničnih podatkih, uveljavlja v pritožbi tožena stranka.
ZDR člen 31, 35, 92, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odpovedni rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
V odpovednem roku po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je delavec dolžan spoštovati določila pogodbe o zaposlitvi in se vzdržati ravnanj, ki bi utegnila škodovati delodajalcu. Tožnik je s tem, ko je dve uri tedensko opravljal delo pri drugem delodajalcu brez soglasja tožene stranke, pri kateri je bil še zaposlen (v odpovednem roku), zagrešil kršitev po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR. Kljub temu pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ni izpolnjen pogoj, da glede na okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem niti do izteka odpovednega roka (tožena stranka bi tožnikovo ravnanje lahko sankcionirala z izdajo opozorila na izpolnjevanje obveznosti ali z disciplinsko sankcijo).
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0061139
ZIZ člen 15, 44, 44/3. ZMZPP člen 4, 63. Bruseljska uredba I člen 5, 22/5, 60. ZPP člen 18, 18/1, 18/3. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 9.
izvršba na podlagi verodostojne listine – pristojnost slovenskega sodišča – stalno prebivališče dolžnika – razmerje z mednarodnim elementom – Bruseljska uredba I
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu.
Ker so bile napake pri obračunu in izplačilu plač posledica nepravilno delujočega računalniškega programa, očitek tožnici v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da je nestrokovno opravljala delo na delovnem mestu vodje finančno računovodske službe, ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - organizacijski razlog - rok za podajo odpovedi - večje število delavcev - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - izobrazba za zasedbo delovnega mesta
Organizacijski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nastane, ko delodajalec spremeni organizacijo (ukine delovno mesto), ne pa, ko o tem razmišlja oziroma ko spremenjeno organizacijo pripravlja. Šele od sprejema nove organizacije teče rok za podajo odpovedi.
zakonske zamudne obresti – kapitalizirane obresti – ne ultra alterum tantum
Tudi kadar se zapadle, pa neplačane obresti prištejejo h glavnici, predstavljajo (tudi tako kapitalizirane) še vedno stransko terjatev. Kapitalizirane zapadle obresti, prištete h glavnici, je zato potrebno obravnavati kot obresti in ne kot neko novo glavnico, od katere bi lahko tekle zamudne obresti vse do višine nove glavnice oziroma do plačila.
odstop dednega deleža – dodatni sklep o dedovanju – pozneje najdeno premoženje
Odstop dednega deleža je mogoč zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko izjave o odstopu dednega deleža ni upoštevalo tudi, ko je odločalo o pozneje najdenem premoženju.
Uporaba manjšega ročnega električnega vrtalnega stroja tudi v takšnih razmerah, v katerih je tožnik delal (na relativno majhnem prostoru in v nerodni drži), ne predstavlja nevarne dejavnosti.
Pri presoji, ali gre za nevarno stvar oziroma za nevarno dejavnost, gre za materialnopravno presojo.
Objektivna odgovornost je pridržana za obravnavanje tistih dejavnosti, ki so izredne, ki presegajo običajne vsakdanje nevarnosti in ki jih kljub zadostni skrbnosti ne bi bilo mogoče preprečiti.
statusno preoblikovanje s. p. - pravno nasledstvo – razširitev tožbe
Ker se je prvotno tožena stranka kot podjetnik posameznik statusno preoblikovala v prvotoženo stranko kot kapitalsko družbo, je le-ta univerzalna materialnopravna naslednica podjetnika posameznika in ne tudi drugotožena stranka (I.S.).