PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – SODNE TAKSE
VSL0084005
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 1. OZ člen 190. ZDDV-1 člen 76.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – plačilo DDV – neupravičena obogatitev – neposlovna obveznost – Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del – plačilo končnega potrošnika – taksna obveznost – zmožnost plačila sodne takse – pravica do pravnega sredstva
Kot odločilno višje sodišče meni, da ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Ta ne predpisuje obveznosti dodatnega plačila DDV oziroma možnosti, da se s tarifo določenemu nadomestilu prišteje še DDV.
Prevalitev DDV na toženo stranko v tej situaciji bi bila v nasprotju s temeljnim načelom Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, da je DDV davek na potrošnjo, ki ga mora plačati končni potrošnik.
ZVZD člen 5. Splošni pogoji za zavarovanje splošne civilne odgovornosti SC-odg-11 člen 2, 2/3, 2/3-7.
zavarovanje odgovornosti – zavarovalno kritje – krivdna odškodninska odgovornost – opustitev dolžnega ravnanja – pridobitev licence za vodnika raftinga – predpostavke odškodninske odgovornosti – vzročna zveza – teorija o ratio legis vzročnosti
V sodbi je ugotovljeno, da bi tožnik moral imeti licenco za vodenje spustov z raftom, ni pa ugotovitev o tem, kakšen je smisel in namen pridobitve te licence, na podlagi česar bi bil možen zaključek o (ne)obstoju vzročne zveze med ugotovljeno opustitvijo toženkinega zavarovanca in nastalo škodo.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084036
ZZZDR člen 60. ZPP člen 8, 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1.
razveza zakonske zveze – skupno premoženje – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – povrnitev vlaganj – sredstva iz zavarovalne police – osebni avtomobil – gradbena vlaganja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – neizvedba dokazov – nasprotovanje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Sredstva iz zavarovalne police, ki je predčasno razdrta, so (pod pogojem, da so bila vplačana iz skupnega premoženja) skupno premoženje, saj se na ta način zavarovalna pogodba glede samega izplačila sredstev približa obliki varčevanja: sredstva iz skupnega premoženja se „shranjujejo“ pri zavarovalnici, ki jih ta ob prekinitvi pogodbe skladno s svojimi pogoji izplača.
Za izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika zadošča, da je upnikova terjatev zapadla v plačilo, medtem ko se izvršilni naslov za takšno terjatev ne zahteva. Dejstvo, da je bila terjatev ob vložitvi tožbe še sporna, nima nobenega vpliva na njeno zapadlost.
Posamezen član poslovodstva (ali nadzornega sveta) ne more biti odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka 42. člena ali prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP pri veliki družbi manj kot 150.000 eurov. Ker se odškodninska odgovornost po prvem odstavku 44. člena ZFPPIPP ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti (drugi odstavek 44. člena ZFPPIPP), in ker odškodninske odgovornosti po 42. ali 43. členu ZFPPIPP ni mogoče izključiti niti je omejiti v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 44. člena ZFPPIPP (tretji odstavek 44. člena ZFPPIPP), zato na cit. absolutni znesek omejeno odškodninsko odgovornost posameznega člana poslovodstva (ali nadzornega sveta) ne vpliva (morebitna manjša) višina povzročene škode.
ZPP člen 111, 111/4, 140, 142, 142/3, 142/4. ZST-1 člen 13.
predlog za obročno plačilo sodne takse – vložitev predloga za obročno plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo sodne takse – sklep o zavrženju predloga za obročno plačilo sodne takse – vročitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse – vročanje fizičnim osebam – osebno vročanje – nadomestna vročitev – vročanje obvestila o sodnem pisanju v hišni predalčnik – fikcija vročitve – začetek teka roka – učinkovanje sklepa o obročnem plačilu sodne takse
Ker toženec pisanja ni dvignil, je z iztekom 15. dne, to je 4. 9. 2015, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan, to je 5. 9. 2015 (in ne morda šele takrat, ko je bilo pismo tožencu puščeno v predalčniku), je pričel teči 15-dnevni rok, v katerem bi bil toženec dolžan poravnati dolžno takso oziroma vložiti predlog za njeno obročno plačilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023385
KZ-1 člen 344. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-2, 276, 277, 279, 283, 283/1, 372, 372-4. Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Rdeči seznam ptičev gnezdilcev. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.
nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami – pravna opredelitev kaznivega dejanja – stvarna pristojnost
Napačno pravno opredelitev, ki jo sprejme senat v ugovornem postopku, lahko državni tožilec izpodbija le s pritožbo zaradi stvarne nepristojnosti sodišča.
ZPP člen 212, 286, 286/2, 286a, 286a/2. OZ člen 336, 336/1, 349, 349/2.
sklepčnost tožbenega zahtevka – procesno trditveno in dokazno breme – materialno trditveno in dokazno breme – prekluzija – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – terjatve iz gospodarskih pogodb – zapadlost računa – dobava blaga
Od ugovora tožene stranke je v nadaljevanju postopka odvisno, kakšno bo trditveno in dokazno breme tožeče stranke.
Poziv stranki je treba po drugem odstavku 286.a člena ZPP razlagati v kontekstu drugega odstavka 286. člena ZPP, ob upoštevanju, da sodišče s pozivom po drugem odstavku 286.a člena ZPP omeji možnost stranke, da bi na prvem naroku neomejeno navajala nova dejstva in dokaze, zaradi česar mora biti tak poziv vsebinsko konkretiziran in usmerjen. Samo v tem primeru ima navedeni poziv za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani stranke že pred prvim narokom za glavno obravnavo.
Sodišče je štelo, da je zastaranje začelo teči od zapadlosti posameznega računa, ne pa od dobave blaga, kar izpostavlja tožena stranka v pritožbi. Zapadlost je pojem materialnega prava in se ujema z začetkom zastaranja. Načeloma je začetek teka zastaranja odvisen od zapadlosti terjatve. Drugačne pritožbene navedbe so nedovoljene pritožbene novote (337. člen ZPP). Ugovor zastaranja je ugovor materialnopravne narave, zato je trditveno in dokazno breme v zvezi z njim na stranki, ki ga uveljavlja, to je na toženi stranki, ki pa ga ni zmogla.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077469
URS člen 22. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
sodni penali – določitev sodnih penalov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pravica do izjave v postopku
ZIZ ne vsebuje podrobnejših določb o dejanjih v postopku odločanja o predlogu stranke za določitev sodnih penalov, torej tudi ne o tem, ali se vloga in katera vroči nasprotni stranki v opredelitev. Zato je treba upoštevati bistvo ustavno zavarovane pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve, kar izhaja iz 22. člena Ustave Republike Slovenije.
Prvo sodišče je glede na vsebino darilne pogodbe pravilno ocenilo, da iz nje ni razviden odplačen namen pogodbenih strank ter da je bolj verjetno, da je bila darilna pogodba v celoti neodplačna. Zato je pravilna tudi odločitev o napotitvi pritožnika na pravdo.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – trditveno in dokazno breme – blokada transakcijskega računa – trditveno breme glede nezmožnosti unovčenja premoženja – dopolnitev vloge
Tožena stranka trditvenemu in dokaznemu bremenu glede dokazovanja okoliščin za (delno) oprostitev plačila sodnih taks ni zadostila. Zaradi pomanjkljivih navedb o okoliščinah, ki so lahko podlaga za oprostitev, predlog ni bil nepopoln in je sodišče ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev.
USTAVNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073687
URS člen 26, 42. OZ člen 131, 131/1, 149, 156, 157, 963, 963/4, 963/5. ZJZ člen 1, 10, 22, 22/1. ZPol člen 43.
metanje predmetov udeležencev demonstracij v stavbo Državnega zbora – odškodninska odgovornost države – javni shod – nevarna dejavnost – splošne dolžnosti organizatorja – odgovornost vodje – objektivna odgovornost organizatorja in vodje javnega shoda – krivdna odgovornost – škoda na državnem premoženju – država kot oškodovanec – subrogacija – izključitev subrogacije – solidarna odgovornost – trditveno in dokazno breme – skupni interes oškodovanca in odgovorne osebe – pasivna legitimacija – standard skrbnosti – pravica do mirnega zbiranja – pravica do povračila škode
Javni shodi niso nevarna dejavnost sama po sebi, saj nasilje udeležencev ne izvira iz same narave shoda. Javni shodi naj bi bili predvideno mirni in jih kot take ureja tudi ZJZ (prim. 1. člen ZJZ). Zgolj obstoj večje možnosti sporov oziroma drugih dogodkov, ki ogrožajo javni red in mir, ni okoliščina zaradi katere bi bil mogoč zaključek, da je javni shod nevarna dejavnost. Slednje izhaja tudi iz zgradbe OZ, ki v poglavju „Posebni primeri odgovornosti“ določa kdaj v primeru javnih demonstracij oziroma prireditev gre za objektivno odgovornost, pri čemer to odgovornost veže na primere, ko škodni dogodek povzroči smrt ali telesno poškodbo (156. in 157. člen OZ). Iz navedenega je mogoč zaključek, da v drugih primerih oziroma v primerih, ko med javnimi demonstracijami pride „le“ do premoženjske škode, kot je bilo to v obravnavani zadevi, o objektivni odgovornosti organizatorja in vodje javnega shoda ni mogoče govoriti.
V konkretnem primeru je bila posledica škodnega dogodka škoda na stavbi DZ, torej na državnem premoženju. S tem je bil oškodovan organ države (DZ) in s tem država sama. Tožeča stranka kot zavarovalnica zato subrogacijski zahtevek iz 963. člena OZ uveljavlja zoper oškodovanca, ki je državni organ, za katerega odgovarja RS zaradi česar je podana situacija kot če bi RS uveljavljala odškodnino zoper samo sebe. Iz navedenih razlogov je po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru subrogacija zoper tretjetoženo stranko izključena in tožbeni zahtevek zoper njo že iz tega razloga ni utemeljen.
Tožbenega zahtevka ni zavrnilo, ker tožeča stranka ni navedla točno česa toženi stranki nista naredili, pa bi morali narediti, temveč zato, ker sta se toženi stranki odgovornosti razbremenili, saj sta dokazali, da sta zadostili zahtevanemu standardu skrbnosti in storili vse kar sta v skladu z zakonom morali oziroma kar se je v konkretnem primeru lahko od njiju zahtevalo. S tem pa se je trditveno in dokazno breme prevalilo nazaj na tožečo stranko, ki bi, v kolikor bi želela uspeti s tožbenim zahtevkom, morala podati ustrezne trditve in predlagati dokaze o tem, katere dolžnosti toženi stranki nista izpolnili oziroma v čem je njuna opustitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0053105
ZPP člen 309a, 339, 339/1. OZ člen 619.
podjemna pogodba – ponudba v poravnalnem postopku – nedopusten dokaz – izločitev dokazov – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – projektna dokumentacija – vrednost del
Sodišče prve stopnje bi moralo elektronsko sporočilo tožene stranke, ki se nanaša na poravnalno ponudbo tožniku, izločiti iz dokazov. Te listine sodišče prve stopnje ne bi smelo sprejeti v dokazni sklep in upoštevati pri dokazni oceni, vendar ta kršitev sama po sebi še ne pomeni, da je zato sodba nezakonita in nepravilna. Prepričljiva dokazna ocena prvega sodišča temelji na drugih dokazih, listinah, izvedenskem mnenju in zaslišanju tožnika in prič, zato navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe, ker bi bila ugotovitev dejanskega stanja in odločitev tudi brez izvedbe nedopustnega dokaza, enaka.
pogrebni stroški – odločanje o pogrebnih stroških – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – socialna pomoč – zapuščinski postopek – postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine – ugotovitev in varovanje pravic strank
Posebnih določil o pogrebnih stroških ZD nima. Po pravni teoriji se zanje smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove (142. člen ZD), kar pomeni, da jih stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku. Je pa udeležencem zapuščinskega postopka treba dati možnost, da se o kritju teh stroškov dogovorijo.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja – prepoved vožnje motornega vozila – kršitev kazenskega zakona
S tem, ko v izrečeno stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije ni vštelo časa odvzema vozniškega dovoljenja, je sodišče prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0082171
ZGD-1 člen 33, 33/1. ZPP člen 86, 86/1, 87, 87/3, 343, 343/3, 363, 363/1, 365, 365-1. OZ člen 74, 74/1.
nedovoljena pritožba – pravica do vložitve pritožbe – pooblastilo – pooblastitev – pooblaščenec stranke – prokurist – prokura – pooblaščenec v postopku pred višjim sodiščem – potrdilo o opravljenem PDI
Prokurist je pooblaščenec stranke. Pri vložitvi pritožbe mora predložiti potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, sicer pritožba ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063621
SPZ člen 210, 213, 215, 215/1. OZ člen 40. ZPP člen 212, 214, 339, 339/2, 339/2-11.
neprava stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - zavezovalni pravni posel - upravičenja, ki jih vsebuje služnostna pravice - pravica do obremenjevanja zemljišča - služnost postavitve in obratovanja strojev - izpolnitveno ravnanje - objektivno nemogoč predmet izpolnitve - izvrševanje služnosti - nadomestilo za služnostno pravico - opustitev izdaje zemljiškoknjižnega dovolila - odgovornost za realizacijo pogodbe - pravica do obremenjevanja zemljišča - obligacijski zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - nagib - obogatitev - nepravilno zastopana stranka - varstvo v postopku s pravnimi sredstvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznanje - zbiranje dejanske podlage
Na kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka. Namen navedene zakonske določbe je namreč izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi nepravilno zastopane stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde (kot v konkretnem primeru) lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi.
Priznanje nadomešča dokaz in se enako kot dokaz lahko nanaša le na zbiranje dejanske podlage v procesnem gradivu.
Pri odgovoru na vprašanje, ali gre za nemogoč predmet obveznosti, je treba upoštevati, da mora biti predmet izpolnitvenega ravnanja objektivno mogoč in pri tem izhajati samo iz tiste vsebine izpolnitvenega ravnanja, ki je določena v pogodbi.
Služnost je po svoji vsebini omejitev lastninske pravice. Po vsebini pomeni neprava stvarna služnosti bodisi uporabo služeče nepremičnine s strani služnostnega upravičenca (pozitivna služnost) bodisi zahteva po opuščanju določenih ravnanj (negativna služnost), ki bi bila lastniku služeče nepremičnine drugače dovoljena. Vsebina služnosti je za lastnika služeče nepremičnine breme, ki ga mora trpeti in dopustiti oziroma opustiti določena ravnanje. Ne zahteva pa aktivnega ravnanja lastnika služeče nepremičnine. To pomeni, da stvarna služnost za lastnika služeče nepremičnine pomeni samo dolžnost trpeti, medtem ko vse aktivnosti, ki so povezane ali potrebne za njeno izvrševanje, bremenijo lastnika gospodujoče nepremičnine oziroma (v primeru neprave stvarne služnosti) osebo, v korist katere je neprava stvarna služnost ustanovljena (servitus in faciendo consistere nequit). Pritožbene trditve o tem, da bi morala tožnica toženki omogočiti uporabo strojev, že iz tega razloga ne zdrži resne presoje. Kot povedano, je vsebina služnosti le, da mora lastnik služeče nepremičnine trpeti dejanja drugega ali opuščati določena ravnanja, ni pa zavezan opravljati pozitivnih ravnanj.
O obogatitvi je pojmovno nemogoče govoriti v primeru uporabe na podlagi veljavnega pravnega naslova.
Tožnica je zahtevek gradila na podlagi veljavnega zavezovalnega pravnega posla in je torej kljub nevpisu v zemljiško knjigo obstajalo obligacijskopravno razmerje med tožnico in toženko. Pogodba o ustanovitvi služnosti je zavezovalna pogodba obligacijskega prava, katere bistven element je zaveza lastnika služeče nepremičnine, da bo na svoji nepremičnini ustanovil (nepravo) stvarno služnost. Ker sta pravdni stranki za ustanovitev služnosti dogovorili nadomestilo, je bil pravni posel tudi za toženko zavezujoč - slednja je morala tožnici plačati dogovorjeno nadomestilo. S sklenitvijo pogodbe pa je pridobila obligacijski zahtevek, s katerim bi lahko od tožnice zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (po plačilu prvega obroka).
To, da je odpadel interes toženke po izvrševanju služnosti ne pomeni, da je s tem odpadla njena pravica do izvrševanja služnosti.
postopek za delitev solastnine – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – parcelacija – sprememba predloga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bodo med predlagateljico in nasprotno udeleženko, poleg nepremičnine parc. št. 5 k. o. X, katere zemljiškoknjižni solastnici sta predlagateljica do 16/100, nasprotna udeleženka pa do 84/100, predmet delitve tudi parcele oz. deli parcel 1, 2, 3, 4, vse k. o. X, po katerih bo odmerjena nova gradbena parcela, ki bo predstavljala nujno potrebni prostor za funkcioniranje stavbe na parc. št. 5, k. o. X. Pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 11. 2010 določa obseg te parcele in postopek za njeno vzpostavitev, pri čemer bo na novo nastali gradbeni parceli prav tako vzpostavljena solastnina, in sicer predlagateljice do 16/100, nasprotne udeleženke pa do 84/100. S tem so izpolnjene predpostavke za prekinitev postopka in napotitev predlagateljice na postopek parcelacije v ustreznem upravnem postopku, saj bo le na ta način mogoče ugotoviti točen obseg predmeta delitve.