OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0053112
OZ člen 131, 190, 198. SZ-1 člen 111. SPZ člen 39.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – uporaba stanovanja brez pravnega naslova – neupravičena pridobitev – uporabnina – prikrajšanje – aktivna legitimacija za vložitev tožbe na izpraznitev in izročitev nepremičnine
Tožnik, ki ni izkazal, da je lastnik stanovanja (niti ni izkazal kakšnega drugega pravnega naslova za njegovo uporabo), zaradi uporabe stanovanja s strani toženk ne more biti prikrajšan.
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 248, 248/1, 254. ZFPPIPP člen 121.
izločitev izvedenca – očitana nestrokovnost izvedenca – nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem – postavitev novega izvedenca – kaznovanje izvedenca
Nestrokovnost pri izdelavi izvedenskega mnenja in njegovih dopolnitev in nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem tako sodna praksa kot pravna teorija zavračata kot razlog za izločitev izvedenca. Lahko pa je to razlog za postavitev novega izvedenca, če bi se izkazalo, da morebitnih pomanjkljivosti ali kontradiktornosti v izvedenskem mnenju z že postavljenim izvedencem ni mogoče odpraviti.
ZST. ZST-1A člen 42. ZST-1B člen 26. ZST-1 člen 37, 39.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravica do pritožbe - veljavnost zakona - prehodne določbe - splošno pravilo o postopkih, ki že potekajo
Postopek se je začel leta 2007, zato je treba upoštevati ZST.
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 428, 433.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – neutemeljen predlog lastnika objekta – overjena izjava o dovoljenju za poslovanje – neposlovanje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register – izbrisni razlog – obveznost obveščanja o domnevi izbrisnega razloga
Izbrisni razlog iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP ne obstaja, če je registrsko sodišče dovolilo vpis poslovnega naslova na podlagi prijave, ki ji je bila priložena overjena izjava lastnika subjekta, da subjektu dovoljuje poslovanje na tem naslovu.
postopek za delitev solastnine – prekinitev postopka – predhodno vprašanje – parcelacija – sprememba predloga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bodo med predlagateljico in nasprotno udeleženko, poleg nepremičnine parc. št. 5 k. o. X, katere zemljiškoknjižni solastnici sta predlagateljica do 16/100, nasprotna udeleženka pa do 84/100, predmet delitve tudi parcele oz. deli parcel 1, 2, 3, 4, vse k. o. X, po katerih bo odmerjena nova gradbena parcela, ki bo predstavljala nujno potrebni prostor za funkcioniranje stavbe na parc. št. 5, k. o. X. Pravnomočna sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 5. 11. 2010 določa obseg te parcele in postopek za njeno vzpostavitev, pri čemer bo na novo nastali gradbeni parceli prav tako vzpostavljena solastnina, in sicer predlagateljice do 16/100, nasprotne udeleženke pa do 84/100. S tem so izpolnjene predpostavke za prekinitev postopka in napotitev predlagateljice na postopek parcelacije v ustreznem upravnem postopku, saj bo le na ta način mogoče ugotoviti točen obseg predmeta delitve.
objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – protipravnost ravnanja – padec po stopnicah – tekoče stopnice – trditveno in dokazno breme – vzrok padca – trditvena podlaga tožbe – izvedenec
Višina posameznih stopnic pri tekočih stopnicah je vselej različna, zato dejstvo, da konkretnega dne, ko je prišlo do škodnega dogodka, niso delovale in so bile v mirujočem stanju, nima pomena za ugotavljanje obstoja protipravnosti trgovskega centra. Ta ni bil dolžan postaviti ne opozorilne table niti ni bil dolžan fizično preprečiti dostopa do stopnic. Tožnikov spotik je treba pripisati naključju, ki se je primerilo tožniku, zato za škodo, ki je nastala znotraj njegove sfere, odgovarja sam.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023385
KZ-1 člen 344. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-2, 276, 277, 279, 283, 283/1, 372, 372-4. Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Rdeči seznam ptičev gnezdilcev. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.
nezakonito ravnanje z zaščitenimi živalmi in rastlinami – pravna opredelitev kaznivega dejanja – stvarna pristojnost
Napačno pravno opredelitev, ki jo sprejme senat v ugovornem postopku, lahko državni tožilec izpodbija le s pritožbo zaradi stvarne nepristojnosti sodišča.
ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1, 65/2. ZZD člen 14, 14/1.
ugotovitev lastninske pravice – izstavitev zemljiškoknjižne listine – lastninjenje – družbena lastnina – upravljanje delovne organizacije – zavod – produkcijska sredstva delovne organizacije
Družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije, ki nadaljuje delo kot zavod, postane lastnina ustanovitelja te organizacije. ZZD je lastninsko pravico na delovnih sredstvih popolnoma izključeval, kar je logična posledica takratne koncepcije družbene lastnine, ki je bila vezana izključno na namen in način uporabe stvari. Pri spornem poslovnem prostoru gre tako nedvomno za premoženje, ki se je lastninilo po prvem odstavku 65. člena ZZ. Tako so nepomembne ugotovitve sodišče prve stopnje o tem, kdo naj bi prispeval sredstva za nakup spornega poslovnega prostora.
ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053083
OZ člen 158, 158/2, 171.
odškodninska odgovornost imetnika živali – ugriz psa – dolžno nadzorstvo – deljena odgovornost – soprispevek – prispevek oškodovanca k nastanku škode – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Ugotovitve sodbe ne dajejo podlage za sklep, da je tožnica s tem, ker ni imela psa ob sebi na povodcu, prispevala k nastanku škode. Tožnica svojega psa ni le "imela na očeh", ampak je bil tudi privezan, tako da ni mogel uiti in ni nikogar ogrožal. Lajanje samo po sebi ni bilo taka okoliščina, ki bi narekovala večjo tožničino pazljivost oziroma bolj aktivno ravnanje. Poleg tega je tožnica lastnico ovčarja opozorila na svojega psa. Argument sodbe, da bi bila toženkina zavarovanka morala svojemu psu nadeti nagobčnik, je postranskega pomena in sam po sebi ni vplival na zaključek o neobstoju deljene odgovornosti.
ZPP člen 212, 286, 286/2, 286a, 286a/2. OZ člen 336, 336/1, 349, 349/2.
sklepčnost tožbenega zahtevka – procesno trditveno in dokazno breme – materialno trditveno in dokazno breme – prekluzija – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – terjatve iz gospodarskih pogodb – zapadlost računa – dobava blaga
Od ugovora tožene stranke je v nadaljevanju postopka odvisno, kakšno bo trditveno in dokazno breme tožeče stranke.
Poziv stranki je treba po drugem odstavku 286.a člena ZPP razlagati v kontekstu drugega odstavka 286. člena ZPP, ob upoštevanju, da sodišče s pozivom po drugem odstavku 286.a člena ZPP omeji možnost stranke, da bi na prvem naroku neomejeno navajala nova dejstva in dokaze, zaradi česar mora biti tak poziv vsebinsko konkretiziran in usmerjen. Samo v tem primeru ima navedeni poziv za posledico prekluzijo glede podajanja novih navedb in predlaganja dokazov s strani stranke že pred prvim narokom za glavno obravnavo.
Sodišče je štelo, da je zastaranje začelo teči od zapadlosti posameznega računa, ne pa od dobave blaga, kar izpostavlja tožena stranka v pritožbi. Zapadlost je pojem materialnega prava in se ujema z začetkom zastaranja. Načeloma je začetek teka zastaranja odvisen od zapadlosti terjatve. Drugačne pritožbene navedbe so nedovoljene pritožbene novote (337. člen ZPP). Ugovor zastaranja je ugovor materialnopravne narave, zato je trditveno in dokazno breme v zvezi z njim na stranki, ki ga uveljavlja, to je na toženi stranki, ki pa ga ni zmogla.
prenehanje leasing pogodbe – dogovor o pravnih posledicah – odškodnina za primer kršitve pogodbe – pogodbena avtonomija strank – poroštvo – ustrezna trditvena podlaga – materialno pravna podlaga zahtevka
Če se pogodbeni stranki dogovorita, da je leasingojemalec v primeru odpovedi pogodbe zaradi razlogov na strani leasingojemalca dolžan plačati tudi nezapadle obroke leasinga, kar je trdila tožeča stranka, gre po vsebini in namenu za dogovor o izračunu odškodnine za pozitivni pogodbeni interes. Pri tem ni potrebno, da tožeča stranka, ki se sklicuje na pogodbeno določilo o vnaprej predvidenih posledicah odstopa od pogodbe, v tožbi nujno tudi pojasnjuje pomen te pogodbene določbe.
vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dokaz z izvedencem – dokazna ocena
Ker tožnicama ni uspelo izkazati, da je toženka kakorkoli posegla v njuno nepremičnino, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, temelječ na določbi 92. člena SPZ, pravilno zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0053144
ZPP člen 337, 337/1.
posojilna pogodba – dokazovanje – dejansko stanje – prepozen dokazni predlog – nedovoljene pritožbene novote
Toženec v zvezi s svojim (tudi sicer preveč splošnim) zatrjevanjem, da naj bi bila omenjena listina rezultat tožnikove zlorabe prej nastalih listin (da naj bi bila torej nepristna), v postopku na prvi stopnji ni predlagal, da naj tožnik predloži original listine. Tak v pritožbi podan predlog tako predstavlja nedovoljeno in posledično neupoštevno pritožbeno novoto.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – delna oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe – trditveno in dokazno breme – blokada transakcijskega računa – trditveno breme glede nezmožnosti unovčenja premoženja – dopolnitev vloge
Tožena stranka trditvenemu in dokaznemu bremenu glede dokazovanja okoliščin za (delno) oprostitev plačila sodnih taks ni zadostila. Zaradi pomanjkljivih navedb o okoliščinah, ki so lahko podlaga za oprostitev, predlog ni bil nepopoln in je sodišče ni bilo dolžno pozivati na dopolnitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0063621
SPZ člen 210, 213, 215, 215/1. OZ člen 40. ZPP člen 212, 214, 339, 339/2, 339/2-11.
neprava stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi služnosti - zavezovalni pravni posel - upravičenja, ki jih vsebuje služnostna pravice - pravica do obremenjevanja zemljišča - služnost postavitve in obratovanja strojev - izpolnitveno ravnanje - objektivno nemogoč predmet izpolnitve - izvrševanje služnosti - nadomestilo za služnostno pravico - opustitev izdaje zemljiškoknjižnega dovolila - odgovornost za realizacijo pogodbe - pravica do obremenjevanja zemljišča - obligacijski zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - nagib - obogatitev - nepravilno zastopana stranka - varstvo v postopku s pravnimi sredstvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priznanje - zbiranje dejanske podlage
Na kršitev 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP se lahko sklicuje le stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, ne pa tudi nasprotna stranka. Namen navedene zakonske določbe je namreč izključno v tem, da so v pravdi varovani interesi nepravilno zastopane stranke in ne morda interes nasprotne stranke, da se v primeru zanjo neugodnega izida pravde (kot v konkretnem primeru) lahko sklicuje na morebitne procesne kršitve. Če je nepravilno zastopana stranka v postopku uspela, ni potrebe po njenem varstvu v postopku s pravnimi sredstvi.
Priznanje nadomešča dokaz in se enako kot dokaz lahko nanaša le na zbiranje dejanske podlage v procesnem gradivu.
Pri odgovoru na vprašanje, ali gre za nemogoč predmet obveznosti, je treba upoštevati, da mora biti predmet izpolnitvenega ravnanja objektivno mogoč in pri tem izhajati samo iz tiste vsebine izpolnitvenega ravnanja, ki je določena v pogodbi.
Služnost je po svoji vsebini omejitev lastninske pravice. Po vsebini pomeni neprava stvarna služnosti bodisi uporabo služeče nepremičnine s strani služnostnega upravičenca (pozitivna služnost) bodisi zahteva po opuščanju določenih ravnanj (negativna služnost), ki bi bila lastniku služeče nepremičnine drugače dovoljena. Vsebina služnosti je za lastnika služeče nepremičnine breme, ki ga mora trpeti in dopustiti oziroma opustiti določena ravnanje. Ne zahteva pa aktivnega ravnanja lastnika služeče nepremičnine. To pomeni, da stvarna služnost za lastnika služeče nepremičnine pomeni samo dolžnost trpeti, medtem ko vse aktivnosti, ki so povezane ali potrebne za njeno izvrševanje, bremenijo lastnika gospodujoče nepremičnine oziroma (v primeru neprave stvarne služnosti) osebo, v korist katere je neprava stvarna služnost ustanovljena (servitus in faciendo consistere nequit). Pritožbene trditve o tem, da bi morala tožnica toženki omogočiti uporabo strojev, že iz tega razloga ne zdrži resne presoje. Kot povedano, je vsebina služnosti le, da mora lastnik služeče nepremičnine trpeti dejanja drugega ali opuščati določena ravnanja, ni pa zavezan opravljati pozitivnih ravnanj.
O obogatitvi je pojmovno nemogoče govoriti v primeru uporabe na podlagi veljavnega pravnega naslova.
Tožnica je zahtevek gradila na podlagi veljavnega zavezovalnega pravnega posla in je torej kljub nevpisu v zemljiško knjigo obstajalo obligacijskopravno razmerje med tožnico in toženko. Pogodba o ustanovitvi služnosti je zavezovalna pogodba obligacijskega prava, katere bistven element je zaveza lastnika služeče nepremičnine, da bo na svoji nepremičnini ustanovil (nepravo) stvarno služnost. Ker sta pravdni stranki za ustanovitev služnosti dogovorili nadomestilo, je bil pravni posel tudi za toženko zavezujoč - slednja je morala tožnici plačati dogovorjeno nadomestilo. S sklenitvijo pogodbe pa je pridobila obligacijski zahtevek, s katerim bi lahko od tožnice zahteva izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila (po plačilu prvega obroka).
To, da je odpadel interes toženke po izvrševanju služnosti ne pomeni, da je s tem odpadla njena pravica do izvrševanja služnosti.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084036
ZZZDR člen 60. ZPP člen 8, 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1.
razveza zakonske zveze – skupno premoženje – ugotovitev deležev na skupnem premoženju – povrnitev vlaganj – sredstva iz zavarovalne police – osebni avtomobil – gradbena vlaganja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – neizvedba dokazov – nasprotovanje med izrekom in obrazložitvijo sodbe
Sredstva iz zavarovalne police, ki je predčasno razdrta, so (pod pogojem, da so bila vplačana iz skupnega premoženja) skupno premoženje, saj se na ta način zavarovalna pogodba glede samega izplačila sredstev približa obliki varčevanja: sredstva iz skupnega premoženja se „shranjujejo“ pri zavarovalnici, ki jih ta ob prekinitvi pogodbe skladno s svojimi pogoji izplača.
Mokra tla predstavljajo običajen in pričakovan rizik, na katerega povprečno skrbnega človeka ni treba opominjati s tablo z napisom 'pazi, drsi'. Opustitev namestitve opozorilnih tabel tako ne predstavlja protipravnega ravnanja.
Dovolj varna tla ne terjajo kakšne dodatne protizdrsne zaščite.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084009
ZASP člen 168, 168/3. OZ člen 299, 346, 352. ZPP člen 154, 154/3, 155, 184, 184/1, 185, 185/1, 185/2, 319, 319/2. ZOdvT tarifna številka 3210, 6007.
male avtorske pravice – kršitev pravic – avtorsko nadomestilo – civilna kazen – pogodbena kazen – zastaranje – zastaralni rok – sprememba tožbe – uveljavljanje podrednega zahtevka – meje pritožbenega preizkusa – ne bis in idem – stroški postopka
Civilna kazen po 168. členu ZASP je po svoji pravni naravi podobna pogodbeni kazni, za to pa velja petletni zastaralni rok.
PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO
VSL0076659
ZGD-1 člen 3, 679, 683. ZFPPIPP člen 7, 427. ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-10, 17, 17/1, 39, 39-1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 82.
podružnica tujega podjetja - izbris podružnice - pritožba zoper sklep o izbrisu iz sodnega registra - pravni interes za pritožbo - nastopanje v pravnem prometu - odgovornost za obveznosti
Podružnica nima statusa pravne osebe. Za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.
Upnika s pritožbo, tudi če bi uspela razveljaviti vpis izbrisa subjekta vpisa, ne moreta zase doseči drugačnega (boljšega) pravnega položaja, kot ga imata v primeru izbrisa njunega dolžnika iz sodnega registra.
Če imata upnika do tujega podjetja na podlagi terjatev, ki sta jih imela do podružnice, kakršnekoli zahtevke, imata zagotovljeno pravno varstvo v skladu s 683. členom ZGD-1.