OZ člen 631, 1035. ZJN-2 člen 71, 71/7. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcev pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročilu člen 5.
vrnitveni zahtevek – rei vindicatio – trditveno in dokazno breme – dokazovanje – dokaz z izvedencem – dokazna ocena
Ker tožnicama ni uspelo izkazati, da je toženka kakorkoli posegla v njuno nepremičnino, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek, temelječ na določbi 92. člena SPZ, pravilno zavrnilo.
ZSReg člen 17, 17/1, 18, 18/1, 36, 36/1, 39, 39-1. ZGD člen 337, 337/4, 516, 516/1, 517, 517/3. ZDTK člen 2, 2-7.
udeleženec v postopku za vpis v sodni register – povečanje osnovnega kapitala – znižanje poslovnega deleža – prednostna pravica do novih delnic – mezzanine kapital – dovoljenost pritožbe – izključitev prednostne pravice
Pritožnik ni subjekt vpisa. Zato se kot udeleženec ali kdo drugi, ki meni, da je s sklepom prizadeta njegova pravica ali na zakonu temelječ interes lahko pritoži le, če slednje konkretizirano zatrjuje in dokaže. Pritožnik je, kot družbenik z zaporedno številko deleža ... in zaporedno številko družbenika ..., v pritožbi zatrjeval, da se njegov poslovni delež zmanjšuje iz 24,1818% na le 1,60%. navedena okoliščina o zmanjšanju njegovega poslovnega deleža v osnovnem kapitalu subjekta vpisa, z izpodbijanim sklepom registrskega sodišča, ne zadošča za to, da bi družbenik izkazal procesno predpostavko dovoljenosti pritožbe. Pritožnik ni izkazal, da bo lahko le s pomočjo sodišča v tem postopku na edini možni način ustvaril zaščito svojega pretendiranega pravnega položaja. Zgolj iz dejstva, da je pritožnik družbenik subjekta vpisa, slednje glede na opisane okoliščine, ne izhaja.
NEPRAVDNO PRAVO – USTAVNO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL0053140
ZDZdr člen 39, 39/1, 53.
prisilna hospitalizacija – sprejem na zdravljenje brez privolitve – omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov – omejitev obiskov – omejitev dopisovanja
Udeleženec starše nadleguje z vsemi možnimi komunikacijskimi sredstvi, jima grozi in ju ustrahuje, zato je izrek ukrepa omejitve pravice do dopisovanja in uporabe elektronske pošte, do sprejemanja obiskov ter do uporabe telefona, na mestu.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni vzročne zveze med (tudi sicer neizkazano) kršitvijo Pogodbe in nastalo škodo, saj ni mogoče presojati kršitve glede na končni (materialni) rezultat, ki ga je tožena stranka želela doseči - torej izvedbo gradnje brez napak in zamud. Zgolj zato, ker je do tega kljub temu prišlo, pa ni mogoče reči, da je tožeča stranka odškodninsko odgovorna za nastalo škodo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0053088
ZIZ člen 268, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 273, 273/1, 273/1-2. ZZK-1 člen 243.
sredstva zavarovanja – začasna odredba – nedenarna terjatev – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – denarna kazen – materialno procesno vodstvo v postopku zavarovanja
Procesno vodstvo je v postopku zavarovanja zaradi hitrosti postopka zelo omejeno in v primerih, ko ni naroka za obravnavo predloga ali ugovora, celo izključeno. Na stranki, ki zahteva hitro in učinkovito zavarovanje svoje terjatve, je breme pravilne in popolne priprave ustreznega predloga tako glede same terjatve, ki naj se zavaruje, sredstva zavarovanja in povezave med njim in terjatvijo.
IZVRŠILNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - DAVKI
VSM0022773
ZDavP-2 člen 298. ZDoh-2 člen 38, 38/3, 48, 48/3. ZPIZ-2 člen 15, 18, 20, 20/1, 20/1-1, 143, 143/1. ZVZZ člen 17, 17-5, 17-10. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 47, 47/3, 51, 51/1, 51/1-3.
plačilo nagrade in povrnitev stroškov sodnega cenilca - cenitev nepremičnine - stavbna in kmetijska zemljišča - prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje - akontacija dohodnine
Drži sicer, da so nepremičnine, ki jih je ocenjevala cenilka, deloma stavbno deloma pa kmetijsko zemljišče, in da je zato sodna cenilka za cenitev morala uporabiti več različnih pristopov oziroma metod ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Kljub temu pa sodišče druge stopnje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da zgolj zaradi tega dejstva ne gre za več posameznih cenitev, in da sodni cenilki ne pripadata dve nagradi za izdelavo pisne cenitve. Čeprav je bilo ocenjenih več (po namenski oziroma dejanski rabi) različnih parcel, gre še vedno za eno mnenje.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – SODNE TAKSE
VSL0084005
Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 1. OZ člen 190. ZDDV-1 člen 76.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – plačilo DDV – neupravičena obogatitev – neposlovna obveznost – Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del – plačilo končnega potrošnika – taksna obveznost – zmožnost plačila sodne takse – pravica do pravnega sredstva
Kot odločilno višje sodišče meni, da ceno, ki jo je upravičena zaračunati tožeča stranka za uporabo avtorskih del, ki jih varuje, določa tarifa, vsebovana v Pravilniku o javni priobčitvi glasbenih del. Ta ne predpisuje obveznosti dodatnega plačila DDV oziroma možnosti, da se s tarifo določenemu nadomestilu prišteje še DDV.
Prevalitev DDV na toženo stranko v tej situaciji bi bila v nasprotju s temeljnim načelom Direktive Sveta 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, da je DDV davek na potrošnjo, ki ga mora plačati končni potrošnik.
Ni krajevno običajno, da voda iz večjega asfaltiranega zemljišča odteka na tuje zemljišče, če jo lastnik na svojem prepustnem zemljišču lahko usmeri v podtalnico.
USTAVNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – JAVNI SHODI IN JAVNE PRIREDITVE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073687
URS člen 26, 42. OZ člen 131, 131/1, 149, 156, 157, 963, 963/4, 963/5. ZJZ člen 1, 10, 22, 22/1. ZPol člen 43.
metanje predmetov udeležencev demonstracij v stavbo Državnega zbora – odškodninska odgovornost države – javni shod – nevarna dejavnost – splošne dolžnosti organizatorja – odgovornost vodje – objektivna odgovornost organizatorja in vodje javnega shoda – krivdna odgovornost – škoda na državnem premoženju – država kot oškodovanec – subrogacija – izključitev subrogacije – solidarna odgovornost – trditveno in dokazno breme – skupni interes oškodovanca in odgovorne osebe – pasivna legitimacija – standard skrbnosti – pravica do mirnega zbiranja – pravica do povračila škode
Javni shodi niso nevarna dejavnost sama po sebi, saj nasilje udeležencev ne izvira iz same narave shoda. Javni shodi naj bi bili predvideno mirni in jih kot take ureja tudi ZJZ (prim. 1. člen ZJZ). Zgolj obstoj večje možnosti sporov oziroma drugih dogodkov, ki ogrožajo javni red in mir, ni okoliščina zaradi katere bi bil mogoč zaključek, da je javni shod nevarna dejavnost. Slednje izhaja tudi iz zgradbe OZ, ki v poglavju „Posebni primeri odgovornosti“ določa kdaj v primeru javnih demonstracij oziroma prireditev gre za objektivno odgovornost, pri čemer to odgovornost veže na primere, ko škodni dogodek povzroči smrt ali telesno poškodbo (156. in 157. člen OZ). Iz navedenega je mogoč zaključek, da v drugih primerih oziroma v primerih, ko med javnimi demonstracijami pride „le“ do premoženjske škode, kot je bilo to v obravnavani zadevi, o objektivni odgovornosti organizatorja in vodje javnega shoda ni mogoče govoriti.
V konkretnem primeru je bila posledica škodnega dogodka škoda na stavbi DZ, torej na državnem premoženju. S tem je bil oškodovan organ države (DZ) in s tem država sama. Tožeča stranka kot zavarovalnica zato subrogacijski zahtevek iz 963. člena OZ uveljavlja zoper oškodovanca, ki je državni organ, za katerega odgovarja RS zaradi česar je podana situacija kot če bi RS uveljavljala odškodnino zoper samo sebe. Iz navedenih razlogov je po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru subrogacija zoper tretjetoženo stranko izključena in tožbeni zahtevek zoper njo že iz tega razloga ni utemeljen.
Tožbenega zahtevka ni zavrnilo, ker tožeča stranka ni navedla točno česa toženi stranki nista naredili, pa bi morali narediti, temveč zato, ker sta se toženi stranki odgovornosti razbremenili, saj sta dokazali, da sta zadostili zahtevanemu standardu skrbnosti in storili vse kar sta v skladu z zakonom morali oziroma kar se je v konkretnem primeru lahko od njiju zahtevalo. S tem pa se je trditveno in dokazno breme prevalilo nazaj na tožečo stranko, ki bi, v kolikor bi želela uspeti s tožbenim zahtevkom, morala podati ustrezne trditve in predlagati dokaze o tem, katere dolžnosti toženi stranki nista izpolnili oziroma v čem je njuna opustitev.
postopek osebnega stečaja – pravni interes – zavrženje predloga za začetek postopka – ovire za odpust obveznosti
Dolžnica ni predlagala odpusta obveznosti, iz njenih pritožbenih trditev, da je v več primerih sodišče začelo osebni stečaj in ga zaključilo brez odpusta obveznosti dolžniku pa izhaja, da dolžnica očitno v primeru, če bi se stečajni postopek začel, ne bi predlagala odpusta obveznosti. To pa pomeni, da bi po zaključku stečajnega postopka, ki bi se moral končati brez razdelitve upnikov, dolžnica upnikom dolgovala še vse obveznosti, ki so obstajale na dan začetka stečajnega postopka. Zgolj v luči pravnega interesa insolventne dolžnice, da se kljub temu, da nima premoženja, iz katerega bi se oblikovala stečajna masa, nad njo začne stečajni postopek zaradi izvedbe postopka odpusta obveznosti, je sodišče prve stopnje presojalo, ali bi bila do tega upravičena.
Zaradi nezakonite odpovedi koncesijske pogodbe je tožeča stranka upravičena do odškodnine iz naslova izgubljenega dobička.
Tožeča stranka bi za uspešno uveljavljanje odškodninskega zahtevka (denarna odškodnina pravni osebi) morala trditi (in dokazati), da je tožena stranka zahtevala objavo kakšnega članka, ki bi ga ona pripravila ali sugerirala in bi bil pisan z namenom okrnitve ugleda in dobrega imena tožeče stranke (gre za članke v časopisih, katerih lastnica, oziroma solastnica ni tožena stranka). Sodba ugotavlja, da je le pet člankov, ki so bili pripravljeni s strani tožene stranke, in to z namenom objektivnega obveščanja meščank in meščanov o dejanskem stanju na dimnikarskem področju v občini. Izjave niso objektivno žaljive, sicer pa v njih tudi niso objavljene kakšne neposredne izjave predstavnikov tožene stranke. Tožeča stranka bi morala trditi in dokazati, da trditve (v članku) pomenijo protipraven ali vsaj nedopusten poseg v njeno pravico do ugleda ali dobrega imena. Za tak poseg gre, če so podane trditve o pravni osebi ali fizičnih osebah, ki v tej pravni osebi opravljajo pomembne funkcije in so le-te neresnične, ali pa resnične, vendar izjavljene na neprimeren oziroma žaljiv, zaničljiv, sramotilen način.
ZFPPIPP člen 9, 9/1, 9/1-2, 14, 14/4, 98, 234, 234/4, 373, 373/2. ZGD-1 člen 176, 176/2, 176/2-2, 402, 402/1, 414.
redna likvidacija družbe – pogoji za začetek stečajnega postopka – neizpodbojna domneva insolventnosti – insolventnost – družbenik – procesna legitimacija – zavarovana terjatev – položaj družbenikov – razdelitev premoženja družbenikom – prenehanje družbe – obveznosti upravitelja
Ker gre v primeru iz četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP za neizpodbojno zakonsko domnevo, bi pritožnica učinek te domneve izpodbila samo pod predpostavko, da bi izpodbila domnevno bazo te domneve, torej insolventnost.
Pritožnica ni zanikala, da ima družba še vedno odprto obveznost do zaposlene delavke iz naslova plače za celotno leto 2015 in pripadajočih davkov in prispevkov, ki jih mora izplačati ob obračunu plače. To pa pomeni, da pritožnica ni uspela izpodbiti dejanskih predpostavk, katerim zakon pripisuje učinke neizpodbojne domneve insolventnosti.
Tudi v stečajnem postopku, ne le pri redni likvidaciji družbe, se premoženje družbe lahko razdeli družbenikom oz. delničarjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0076723
ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. SPZ člen 118, 118/4, 118/4-2. OZ člen 271, 275, 768.
postopek v sporih majhne vrednosti – prekluzija – druga pripravljalna vloga tožene stranke – nova dejstva – novi dokazi – nujnost odgovora – pravica do izjave – pavšalne trditve – upravnik – plačilo obratovalnih stroškov – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes za izpolnitev obveznosti
Ni dolžnost tožeče stranke, da na nekonkretizirane ugovore tožene stranke podrobneje odgovarja, saj niti ne ve, kaj med njima je sploh sporno.
Tožeča stranka bi v obravnavani situaciji ob toženkinem upoštevanju določbe 451. člena ZPP v pripravljalni vlogi (še) lahko odgovorila na trditve iz dopolnitve odgovora na tožbo in s tem zadostila trditvenemu bremenu, v katerega jo je tožena stranka „silila“, glede na omejitve iz 452. in 453. člena ZPP pa tega ni mogla več storiti po vložitvi pripravljalne vloge tožene stranke. Dejstvo, da se tožena stranka ni pravočasno branila, pa tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ne more iti v škodo tožeče stranke.
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073654
OZ člen 1012, 1027. ZPP člen 337, 337/1.
solidarno poroštvo – oprostitev poroka za obveznosti – pritožbene novote
Oprostitev poroka velja le v primeru, če je zavarovanje prenehalo ali se zmanjšalo po krivdi upnika. Neprerekane so bile trditve tožeče stranke, da je do izstopa poroka iz pogodbenega razmerja prišlo na prošnjo prvo in drugotoženega.
Sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza, če je ta nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ali ker gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi (nepotrebnosti, nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza) obstajajo, mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Šele na ta način je stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade.
Sodišče sme zavrniti dokazni predlog za izvedbo glavnega dokaza, če je ta dokaz že uspel, ne velja pa nasprotno - z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Iz pravice do kontradiktornega postopka namreč izhaja tudi zahteva po zagotovitvi enakopravnosti strank.
stečajni postopek nad pravno osebo – upravitelj – položaj in pristojnosti upravitelja – procesna legitimacija za vložitev pritožbe – nedovoljenost pritožbe
Upravitelj ni stranka postopka zaradi insolventnosti, pritoži se lahko le zoper sklepe, ki zadevajo njega osebno (razen v primeru, da je vložil ugovor proti odpustu obveznosti), torej zoper sklepe o njegovi nagradi in stroških ter zoper sklepe o njegovi razrešitvi. Sicer te pravice nima, kar je povsem skladno z njegovo vlogo v insolvenčnem postopku.
Nimata prav pritožbi, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkurenci dveh upniških predlogov upoštevati le prvega. V ZFPPIPP za to ni nobene podlage. Ker je pred vložitvijo predlogov za začetek postopka prisilne poravnave predhodno nad dolžnikom tekel postopek preventivnega prestrukturiranja, je sodišče prve stopnje s sklepom, s katerim je ugotovilo obstoj razlogov za ustavitev postopka preventivnega prestrukturiranja, upnike in dolžnika pozvalo, naj v enem mesecu po objavi sklepa vložijo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Glede na to, da so upravičeni predlagati začetek postopka prisilne poravnave (tudi) upniki, ki so skupno imetniki finančnih terjatev dolžnika, katerih vsota presega 20 odstotkov finančnih obveznosti dolžnika, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu dolžnika, je jasno, da ZFPPIPP dopušča, da je v enomesečnem roku vloženih več predlogov za začetek postopka prisilne poravnave (največ štirje upniški in dolžnikov predlog).