nesreča pri delu – opravljanje inventure – v zvezi z delom – varstvo in zdravje pri delu – opustitev izvajanja ukrepov za zagotavljanje varstva pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – zagotovitev varnega delovnega okolja – zaščita delovnih sredstev – odločitev o stroških postopka – potni stroški za pristop na narok – nagrada za postopek
Škoda je nastala zato, ker delodajalec ni poskrbel za primerno zaščito koluta, tožnik pa ni mogel vedeti ne videti, da delček inox traku štrli stran.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023376
KZ-1 člen 20, 20/1, 251, 251/1. ZKP člen 379, 445, 445/1.
posredno storilstvo – kazenska dejavnost – obstoj kaznivega dejanja – ponarejanje listin – opis kaznivega dejanja – posredni storilec – postopek s pritožbo – obravnava pred sodiščem druge stopnje
Posredno storilstvo je ena izmed oblik storilstva, ki pa ima določene specifične lastnosti. Zanj je značilno, da storilec kaznivega dejanja iz ozadja vodi dejavnost drugega, tisti, ki neposredno izvršuje kaznivo dejanje, pa je le njegova podaljšana roka. Eden od primerov posrednega storilstva predstavlja po stališču pravne teorije tudi situacija, ko neposredni storilec ravna brez krivde ali z zmanjšano krivdo. Obdolženkino ravnanje je sodišče prve stopnje zato pravilno opredelilo kot (posredno) storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 251. člena KZ-1, pri čemer je bila njena mama na podlagi dogovora z obdolženo, kar je slednja tudi potrdila v zagovoru, dejansko le „sredstvo“ za dosego cilja, to je uveljavitve pravic iz zdravstvenega zavarovanja za obdolženo. Bistveno za posredno storilstvo namreč je, da je storilec tisti, ki ima oblast nad dejanjem. To pa je, upoštevaje vse navedeno, tudi po presoji pritožbenega sodišča imela obdolžena, pri tem pa je njena mama le neposredno izvršila njeno voljo. Opisano izkazuje, da je obdolžena vodila drugega, to je mamo, k ravnanju, ki ga je obdolžena dejansko štela za svojega.
ZFPPIPP člen 378, 378/1, 383, 383/4, 396, 398, 399, 399-1, 400, 400/2, 400/5, 408. KZ člen 311, 311/3. KZ-1 člen 308.
postopek osebnega stečaja – odpust obveznosti – pravni interes za vodenje postopka – ni stečajne mase – ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države – zavrženje predloga – nov predlog
Kaznivo dejanje Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 311. člena KZ RS je kaznivo dejanje proti premoženju.
Dolžnik nima pravnega interesa za vodenje stečajnega postopka, saj odpusta obveznosti ne bo dosegel, upniki pa ne bodo poplačani, ker ni stečajne mase.
Posledično je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog za odpust obveznosti. S tem je dolžniku odprlo možnost, da ponovno predlaga začetek stečajnega postopka in odpust obveznosti, ko bodo izpolnjeni pogoji, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence.
ZPP člen 80, 81, 81/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZZZDR člen 182, 185, 211, 212.
pravdna sposobnost – skrbnik za poseben primer – psihiatrični intervju – pravica do izjave – izvedensko mnenje – uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti – sposobnost razumevanja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zaključka pravdne nesposobnosti tožnice ni mogoče graditi le na izvedenskem mnenju sodne izvedenke psihiatrinje, ki mu tožnica nasprotuje, in ki temelji le na pregledani medicinski dokumentaciji. Tožnici je bila odvzeta možnost, da bi bila „slišana“.
odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – dolžnostno ravnanje – normalna pohodna površina – luknja v tleh – notranja pohodna površina – škodna posledica – objektivna predvidljivost nastanka škodne posledice – skrbnost – prepoved povzročanja škode
Ker je bila reža med obrobo in tlemi na mestu, ki povprečnemu obiskovalcu poslovalnice ni bila vidna oziroma zaznavna, tako velika, da se je vanjo zagozdila peta obuvala, je pravilen zaključek sodbe, da je bil nastanek škodne posledice objektivno predvidljiv in da opustitev sanacije poškodbe tal predstavlja opustitev dolžnega ravnanja toženkine zavarovanke.
Iz zapisnika zadnjega naroka za glavno obravnavo izhaja, da je prvotoženkina pooblaščenka, pooblastilo za zastopanje v tej pravdi pa ji je podpisal tudi drugotoženec, opozorila, da ima drugotoženec za nastopanje v pravnem prometu skrbnika in da ni sposoben sam nastopati v tem postopku. Tudi iz sklepa o dedovanju, izdanega v zapuščinskem postopku po prvotno toženem drugotoženčevem očetu, izhaja, da je drugotoženca v tistem postopku zastopala skrbnica za poseben primer. Ti podatki vzbujajo dvom o obstoju drugotoženčeve pravdne sposobnosti in posledično o veljavnosti pooblastila, danega odvetnikoma za zastopanje v tej pravdi. Glede na to je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar narekuje razveljavitev sodbe v delu, ki se nanaša na drugotoženca.
OZ člen 138, 138/1, 171, 171/1, 314, 316, 316-3, 316-4, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 362, 362/1.
pretep – udarec – fizični napad – izzivanje pretepa – ugotovitev izvedenca v kazenskem postopku – trditvena podlaga – pobot – pobotanje odškodninskih terjatev – primeri, ko je pobot izključen – terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode – odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja – nelikvidnost terjatve – pobotanje z zastarano terjatvijo – sodno pobotanje – ugovor pobota v pravdi
Ker je drugi toženec ugotovitve izvedenca dr. B. B. v kazenskem postopku in mnenje vključil v svoje trditveno gradivo, bi se sodišče prve stopnje samo ali ob pomoči izvedenca dr. A. A. o tem moralo vsebinsko izreči.
Če sta obe terjatvi nastali z namerno povzročitvijo škode, pobot ni izključen, in tudi odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja, se lahko pobota z istovrstno nasprotnikovo terjatvijo.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071031
ZPP člen 95, 95/1, 115. SPZ člen 77, 77/1, 77/4, 78. ZNP člen 138, 138/2.
določitev meje – vrednost spornega mejnega prostora – preložitev naroka – odsotnost odvetnika z naroka – prenos pooblastila na drugega odvetnika – prekluzija v nepravdnem postopku – določitev meje po zadnji mirni posesti – meja z javnim dobrom
Navajanje „vrste nepreložljivih obveznosti“ in razpisan narok v neki drugi zadevi, pri čemer se niti ne navede, ali je bil tisti narok razpisan pred tem tukaj, tudi po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljevalo preložitve naroka.
Predmet postopka ni določitev meje med nepremičnino, ki je javno dobro, in nepremičnino v zasebni lasti, temveč je na meji javnega dobrega samo stičišče sporne meje med dvema nepremičninama v zasebni lasti, ki jo je sodišče v obravnavanem postopku urejalo. Uporabljeni kriterij za določitev meje po zadnji mirni posesti je bil torej dopusten in pravilen.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka brez dovoljenja posegla v nepremičnine tožeče stranke z zgraditvijo nadstreška, položitvijo tlakovcev ter z dograditvijo dela nakladalne rampe. Ob takih posegih tožene stranke je dokazno breme, da je imela soglasje za take posege, na toženi stranki. Tožena stranka tega dokaznega bremena ni zmogla, saj ustnega soglasja takratnega direktorja tožeče stranke ni dokazala, tako da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno odločilo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku.
dedovanje – vračunanje daril v dedni delež – pomoč pri gradnji hiše – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – dokazovanje – zapisnik iz drugega postopka
Sodišče prve stopnje je glede vprašanja, ali so bila darila pokojnih staršev prve toženke (oziroma zapustnika) dana samo njej ali obema zakoncema, pravilno izhajalo iz ustaljene sodne prakse, po kateri se pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev pomoč oziroma darila sorodnikov in prijateljev šteje kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le obdarjencu.
predlog za delitev skupnega premoženja – predpostavke za delitev skupnega premoženja – obstoj skupnega premoženja – neodpravljiva nesklepčnost predloga – nepremičnina, ki ni v lasti strank – prepoved reformatio in peus
Predlog za delitev nepremičnine, ki ni v (so)lasti strank nepravdnega postopka, je neodpravljivo nesklepčen.
dogovor o višini odvetniške nagrade – pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – načelo koncentracije in hitrosti postopka – skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva – skrbnost pri uresničevanju procesnih pravic – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku – nedovoljena pritožbena novota
Načelo koncentracije in hitrosti postopka je mogoče uresničiti le v primeru, če tudi stranki (ne samo sodišče) svoje pravice uresničujeta skrbno in pošteno. Skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva (za zbiranje procesnega gradiva sta zadolženi stranki) strankama nalaga, da že v postopku pred sodiščem prve stopnje preverita okoliščine sklepanja pogodbe, ki je predmet obravnave v pravdnem postopku.
uveljavljanje predkupne pravice – obvestilo predkupnega upravičenca o javni dražbi
Pritožnica ni zatrjevala niti dokazala, da ima predkupno pravico na zatrjevanih nepremičninah vpisano v zemljiško knjigo.
Na podlagi priložene pogodbe ni pridobila take predkupne pravice, ki stečajnega upravitelja zavezuje bodisi k obveščanju predkupnega upravičenca o dražbi, bodisi k spoštovanju določil o vodenju javne dražbe, na kateri poleg dražiteljev sodeluje tudi predkupni upravičenec.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-5, 146/1-6, 153, 157, 157/6, 157/7. ZDDV-1 člen 3.
sorodne pravice - nadomestilo za uporabo fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - dejavnost kolektivnih organizacij - stroški poslovanja - neupravičena pridobitev - plačilo DDV
Transakcije, ki so posledica izpolnitve neposlovnih obveznosti, niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker vtoževani oziroma prisojeni znesek za uporabo fonogramov ne more biti predmet obdavčitve z DDV, tudi tožeča stranka ni upravičena toženki v tem oziru ničesar „zaračunati.“
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084035
OZ člen 165, 174, 182, 299, 299/1, 299/2.
prometna nesreča - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za premoženjsko škodo - bodoča škoda - nova škoda - predvidljivost nastanka škode - zmanjšanje pokojnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti -stroški tuje nege in pomoči - povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem - - posttravmatska artroza - tek zamudnih obresti - zapadlost terjatve - zamuda - navadno sosporništvo
Temeljna lastnost bodoče škode je v njeni predvidljivosti ob koncu glavne obravnave. Za to škodo se šteje, da je bila zajeta v znesku odškodnine, prisojene s sodbo ali dogovorjene z izvensodno poravnavo. Za novo škodo pa je značilno, da je v vzročni zvezi s škodnim dogodkom, da presega škodo, znano ob izdaji sodbe oz. ob sklepanju izvensodne poravnave, in da je ni bilo mogoče pričakovati kot gotove po normalnem teku stvari.
Zapadlost terjatve in zamuda nista identična pravna pojma. Zapadlost terjatve je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti. Pri odškodninskih terjatvah nastane z dnem nastanka škode. Zamudne obresti pa ne gredo od zapadlosti zahtevka, temveč od nastanka zamude.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom – sprememba upnika – sklep o prenosu terjatve – odlog izvršbe na predlog tretjega – preuranjenost odločitve
Tretji v pritožbi utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je tretji v vlogi z dne 15. 5. 2015, v kateri je navedel, da je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Radovljici z dne 15. 4. 2015 o prenosu terjatve, ki jo ima dolžnik (v predmetnem postopku upnik) do svojega dolžnika D. D. na tretjega, izterjavo katere uveljavlja upnik v predmetnem izvršilnem postopku, dobil pravico od dolžnika zahtevati plačilo zneska, navedenega v sklepu o prenosu, ter s tem stopil v položaj upnika, po vsebini podal predlog za spremembo upnika po tretjem odstavku 24. člena ZIZ.
pisna izjava priče – pravočasnost dokaza – upoštevnost pisne izjave
Glede na to, da je bil dokaz z zaslišanjem priče podan pred zaključkom prvega naroka za glavno obravnavo in da je bila izjava priče predložena na naroku, na katerem bi morala biti priča zaslišana, pa zaradi njenega izostanka ni bila, ne gre za prepozno predložen dokaz. Ker je bil dokaz predložen pravočasno, bi moral biti vključen v dokazno oceno.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjske aktivnosti – poškodba zapestja
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ko je tožnik ob poškodbi utrpel kratkotrajni intenzivni primarni strah, utemeljeno pa je trpel tudi strah za uspeh zdravljenja, ki ni potekalo v skladu s predvidevanji, ko mavec ni zadostoval in je bilo treba kostne odlomke v ponovni operaciji naravnati in učvrstiti z os materialom, pri čemer je tožnik fizični delavec in eksistenčno odvisen od normalne uporabe obeh rok, tako da je sodišče ugotovilo, da se je intenzivno bal za uspeh zdravljenja, je primerna odškodnina iz naslova strahu v višini 1.500,00 EUR.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost - neznatna škoda
Način, kako je toženka do denarja, ki ga sedaj vtožuje tožeča stranka prišla, ni pravno odločilno dejstvo pri ugotavljanju obstoja nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ, temveč kaže zgolj na verjetnost obstoja terjatve.