OZ člen 138, 138/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
pretep v lokalu – nastanek poškodb – povrnitev škode – izključitev protipravnosti – silobran – nasprotje med zapisnikom in njegovim povzemanjem v sodbi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Oba – tožnik in toženec – sta utrpela telesne poškodbe. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom, da je toženec tožniku poškodbe prizadejal pri svoji obrambi in da je bila ta ustrezna napadu (prvi odstavek 138. člena OZ).
Tožnik je zasedenost lokala opisal z navedbo, da je bila diskoteka polna. S tem, da je v sodbi pri povzemanju njegove izpovedi zapisana beseda „gužva“, ki jo je pri opisu obljudenosti lokala uporabila priča, absolutna bistvena kršitev postopka ni bila storjena.
Ker je prvi toženec v postopku aktivno nasprotoval tožbenemu zahtevku, druga toženka pa ga je delno pripoznala, je bila podana kolizija njunih procesni dejanj, sodišče prve stopnje pa je v skladu z določbo 196. člena ZPP dalo prednost in enoten učinek za oba sospornika ravnanju prvega toženca, saj je bilo njegovo nasprotovanje tožbenemu zahtevku najugodnejše za končni cilj tožencev v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077973
ZFPPIPP člen 217. ZPP člen 8, 212, 355. OZ člen 270, 270/1.
pobotanje – stečaj – prisilna poravnava – izrek sodbe – zmotna uporaba materialnega prava – trditveno in dokazno breme – pogodbena kazen – zamuda
V primeru, če sodišče presodi, da terjatev obstaja, ugotovi višino terjatve upnika/tožeče stranke, ki je obstajala na dan začetka prisilne poravnave nad dolžnikom/toženo stranko ter ji naloži plačilo terjatve v deležu, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek, kolikor presega procent plačila iz potrjene prisilne poravnave. Moralo pa bi najprej presojati, ali terjatev tožeče stranke obstoji in v kakšni višini (napaka v korakih). Ker tega ni storilo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Priznanje pravne veljavnosti oporoke je po svoji pravni naravi enostranska izjava zakonitega dediča, da priznava obstoj dejstev, zaradi katerih je oporoka veljavna oziroma neobstoj dejstev, zaradi katerih bi bila oporoka lahko neveljavna. Priznanje pravne veljavnosti oporoke in preklic takega priznanja se zato obravnava enako kot sodno priznanje dejstev, zato lahko zakoniti dedič tako enostransko izjavo prekliče do konca zapuščinske obravnave oziroma najkasneje v pritožbi, če zve za dejstva, ki kažejo, da oporoka ne bi bila veljavna.
ZIZ člen 29b, 29b/1, 29b/5, 36. ZPP člen 92, 94, 94/1, 94/2, 95, 95/1, 137, 137/1, 142, 142/1.
predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročanje - pooblastilo - obseg pooblastila - več pooblaščencev - plačilni nalog - neposredna vročitev - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičljiv razlog
Omejitev v pooblastilu, da se to ne nanaša na pravico do sprejemanja in osebne vročitve sodnih pisanj, ki se nanašajo na pozive k plačilu sodnih taks ter drugih taksnih opominov, v odnosu do sodišča zaradi določbe 137. člena ZPP ni pravno veljavna.
OZ člen 507, 513. SPZ člen 66, 66/3. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24, 105, 105/1. ZUN člen 46, 46/2.
predkupna pravica solastnika - obveznosti predkupnega zavezanca - prodaja stavbnih in kmetijskih zemljišč - kršitev predkupne pravice - razveljavitev prodajne pogodbe - hkratno uveljavljanje predkupne pravice več solastnikov - obseg predkupnega upravičenja posameznega solastnika
Solastnik je upravičen uveljavljati predkupno pravico do celote predmeta prodaje, če samo on uveljavlja predkupno pravico, ali če tisti, ki jo uveljavlja hkrati z njim, ni solastnik in s tem predkupni upravičenec.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071075
OZ člen 190, 190/1, 328, 328/1. ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 285, 356.
vlaganje v nepremičnino tretjega – povrnitev vlaganj – obligacijski zahtevek – neupravičena pridobitev – obogatitveni princip – aktivna legitimacija – kolektivna terjatev – ugovor skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska domneva o enakih deležih zakoncev – predhodno vprašanje – subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani – prenehanje obveznosti zaradi združitve – procesno pobotanje – priznana dejstva – materialno procesno vodstvo
Zatrjevana tožnikova vlaganja nimajo stvarnopravnih posledic. Takratna lastnika nepremičnin, toženec in prvotna toženka (starša sedanje toženke), sta sicer dovolila gradnjo in pri njej tudi sama sodelovala, vendar tožnik ni dokazal, da sta soglašala s tem, da bo po končani gradnji lastninska pravica na nepremičninah pripadla njemu.
ZD člen 33, 142, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – izločitveni zahtevek – skupno premoženje – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – zapustnikovi dolgovi – sklep o dedovanju – obvezne sestavine sklepa o dedovanju
Pritožnica je v zapuščinskem postopku trdila, da v zapuščino sodi le polovični delež na osebnem vozilu, ker gre za premoženje, pridobljeno v času trajanja izvenzakonske skupnosti. Prvo sodišče je njen izločitveni zahtevek zmotno presojalo po določbi 33. člena ZD, ki ureja izločitev gospodinjskih predmetov. Zato je njen izločitveni zahtevek tudi nepravilno zavrnilo, ker je ocenilo, da gre za predmet večje vrednosti, katerega izločitev na podlagi citirane določbe ni dopustna. Takšno stališče pa je materialnopravno zmotno, saj bi moralo pritožničin izločitveni zahtevek presojati na podlagi določb ZZZDR.
stvarna pristojnost sodišča – pravila postopka v gospodarskih sporih
Tožeča stranka je fizična oseba – lektorica, pisateljica, samozaposlena v kulturi, zato v danem primeru ne pridejo v poštev pravila postopka v gospodarskih sporih.
uveljavljanje predkupne pravice – obvestilo predkupnega upravičenca o javni dražbi
Pritožnica ni zatrjevala niti dokazala, da ima predkupno pravico na zatrjevanih nepremičninah vpisano v zemljiško knjigo.
Na podlagi priložene pogodbe ni pridobila take predkupne pravice, ki stečajnega upravitelja zavezuje bodisi k obveščanju predkupnega upravičenca o dražbi, bodisi k spoštovanju določil o vodenju javne dražbe, na kateri poleg dražiteljev sodeluje tudi predkupni upravičenec.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0006435
SPZ člen 27, 28, 43. ZIZ člen 272, 272/2.
izločitvena pravica - priposestvovanje - dobra vera - protiknjižno priposestvovanje - nepremičnina ni vpisana v zemljiški knjigi - etažna delitev - začasna odredba
Dejstvo, da sporna nepremičnina ob sklenitvi Pogodbe (pa tudi ob izročitvi overjenega izvoda Pogodbe), ni bila vpisana v zemljiško knjigo, in nadaljnje ugotovljeno dejstvo, da vpis tožeče stranke ni bil mogoč zaradi neizvedene etažne delitve, ter da se je tožena stranka v Pogodbi zavezala, da bo izpeljala vse aktivnosti za etažno delitev, so tiste okoliščine, ki opravičujejo dobrovernost tožeče stranke in ji torej omogočajo protiknjižno priposestvovanje.
spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – obseg sodnega varstva –prepovedni zahtevek – restitucijski zahtevek – motilno ravnanje – zadnje stanje posesti – pasivna legitimacija
Tožena stranka zasipavanja ne izvaja več, zato ji ni mogoče naložiti, naj preneha z ravnanjem, ki ga več ne izvaja.
Pasivna legitimacija tožene stranke glede restitucijskega zahtevka ni podana. Ne more namreč vzpostaviti prejšnjega stanja, saj je zaključila z deli in nima več dostopa do zemljišč. Tožnika bi zato morala tožiti investitorja gradnje oziroma tistega, ki ima zemljišče v posesti.
dedovanje – vračunanje daril v dedni delež – pomoč pri gradnji hiše – skupno premoženje zakoncev – posebno premoženje – dokazovanje – zapisnik iz drugega postopka
Sodišče prve stopnje je glede vprašanja, ali so bila darila pokojnih staršev prve toženke (oziroma zapustnika) dana samo njej ali obema zakoncema, pravilno izhajalo iz ustaljene sodne prakse, po kateri se pri ustvarjanju skupnega premoženja zakoncev pomoč oziroma darila sorodnikov in prijateljev šteje kot prispevek dan obema zakoncema po enakih deležih, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le obdarjencu.
predlog za delitev skupnega premoženja – predpostavke za delitev skupnega premoženja – obstoj skupnega premoženja – neodpravljiva nesklepčnost predloga – nepremičnina, ki ni v lasti strank – prepoved reformatio in peus
Predlog za delitev nepremičnine, ki ni v (so)lasti strank nepravdnega postopka, je neodpravljivo nesklepčen.
dogovor o višini odvetniške nagrade – pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – načelo koncentracije in hitrosti postopka – skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva – skrbnost pri uresničevanju procesnih pravic – navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku – nedovoljena pritožbena novota
Načelo koncentracije in hitrosti postopka je mogoče uresničiti le v primeru, če tudi stranki (ne samo sodišče) svoje pravice uresničujeta skrbno in pošteno. Skrbnost pri zbiranju procesnega gradiva (za zbiranje procesnega gradiva sta zadolženi stranki) strankama nalaga, da že v postopku pred sodiščem prve stopnje preverita okoliščine sklepanja pogodbe, ki je predmet obravnave v pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM0022744
SZ-1 člen 103, 103/3, 112, 112/3, 112/4. ZFPPIPP člen 386, 386/1. ZPP člen 77, 77/2.
najemna pogodba - odpoved - osebni stečaj najemnika
Toženec je fizična oseba, kar pomeni, da z uvedbo osebnega stečaja ni prenehal obstajati. Še vedno je procesno sposoben, njegova poslovna sposobnost je iz razloga, ker je v osebnem stečaju zgolj omejena.
ZDavP-2 člen 142, 158, 158/3. ZPP člen 181, 181/2.
sodna pristojnost – upravna zadeva – stvarna pristojnost – spor o nedopustnosti izvršbe – spor o nedopustnosti davčne izvršbe – spor iz civilnopravnega razmerja – ugotovitvena tožba – pravni interes
Spor o (ne)dopustnosti izvršbe iz tretjega odstavka 158. člena ZDavP-2 ni upravna zadeva, ampak gre za spor iz civilnopravnega razmerja.
Iz zapisnika zadnjega naroka za glavno obravnavo izhaja, da je prvotoženkina pooblaščenka, pooblastilo za zastopanje v tej pravdi pa ji je podpisal tudi drugotoženec, opozorila, da ima drugotoženec za nastopanje v pravnem prometu skrbnika in da ni sposoben sam nastopati v tem postopku. Tudi iz sklepa o dedovanju, izdanega v zapuščinskem postopku po prvotno toženem drugotoženčevem očetu, izhaja, da je drugotoženca v tistem postopku zastopala skrbnica za poseben primer. Ti podatki vzbujajo dvom o obstoju drugotoženčeve pravdne sposobnosti in posledično o veljavnosti pooblastila, danega odvetnikoma za zastopanje v tej pravdi. Glede na to je podana bistvena kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar narekuje razveljavitev sodbe v delu, ki se nanaša na drugotoženca.