ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZST-1B, ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1.
izplačilo plače - stroški prevoza in prehrane - regres za letni dopust - odpravnina - ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za postopek o pritožbi
Gre za postopek o individualnem delovnem sporu premoženjske narave in podana je stvarna pristojnost delovnega sodišča. Z začetkom veljavnosti ZST-1B so bile z dne 10. 8. 2013 določene sodne takse tudi v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (taksna tarifa 2.2). Za postopek o pritožbi z dne 21. 9. 2015 zoper sklep z dne 10. 9. 2015 je nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožeča stranka ob vložitvi pritožbe zoper sklep z dne 10. 9. 2015 takse ni plačala, je sodišče utemeljeno izdalo plačni nalog za plačilo sodne takse z dne 28. 9. 2015.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014946
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - padec - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - nevarna dejavnost - krivdna odškodninska odgovornost - izvedenec - stroški
Tožnik se je poškodoval na delu pri prvo toženi stranki med opravljanjem zavornega preizkusa vlaka, in sicer mu je med opravljanjem dela zdrsnilo na večjem kamnu, zato je padel in z nogo udaril v rob vagona za prevoz tovornjakov, pri tem pa je utrpel poškodbo leve golenice. Pohodna pot, na kateri je tožniku zdrsnilo, ne predstavlja nevarne
stvar
i,
hoja
po njej (še posebej ob upoštevanju dejstva, da je vlak, ob katerem je hodil tožnik, miroval) pa ne dejavnosti, iz katere bi izvirala večja škodna nevarnost za okolico. Pri redni rabi pohodne poti in pri običajni pazljivosti nevarnost za uporabnike ni povečana do te mere, da bi utemeljevala obstoj objektivne odgovornosti njenega imetnika. Zato ni podana objektivna odškodninska odgovornost prvo tožene stranke. Prvo tožena stranka je tožnika tudi ustrezno usposobila za varno delo in da mu je za delo zagotovila zaščitne čevlje s profiliranim podplatom, ki preprečuje zdrse. Zato ni podana krivdna odgovornost prvo tožene stranke na nastalo nezgodo.
odpravnina - odpoklic s funkcije - poslovodja - neutemeljen odpoklic - razlogi za odpoklic
Tožnica je imela sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi predsednice uprave družbe A. d.d., v kateri je bilo dogovorjeno, da ima predsednica uprave, če jo skupščina delniške družbe predčasno odpokliče brez utemeljenega razloga, pravico do odpravnine v višini 6-kratne povprečne mesečne plače, ki jo je dosegla v zadnjih 12 mesecih, ko je opravljala funkcijo predsednice uprave, če je opravljala funkcijo po tej pogodbi manj kot 12 mesecev, pa se izračuna njena mesečna povprečna plača za obdobje, ko je opravljala funkcijo. Družba A. se je statusno preoblikovala iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, tožnica pa je bila s sklepom skupščine razrešena kot direktorica. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica upravičena do odpravnine na podlagi pogodbe o zaposlitvi predsednice uprave, ker je bila s funkcije odpoklicana neutemeljeno. Tožnica je bila s funkcije neutemeljeno odpoklicana zato, ker v sklepu o odpoklicu s funkcije niso bili navedeni razlogi za odpoklic. Če namreč v sklepu o odpoklicu članov in predsednika uprave delniške družbe niso navedeni razlogi za odpoklic, gre za odpoklic brez utemeljenih razlogov. Enako velja velja tudi za družbo z omejeno odgovornostjo in odpoklic poslovodje (direktorja).
ZFPPIPP člen 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 239, 239/5. ZPP člen 261, 261/2.
umik predloga za prisilno poravnavo – izkaz kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti – odprava vzrokov insolventnosti – odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – vročanje pooblaščencu
Insolventnost je mogoče odpraviti na več načinov. Najbolj učinkovit način za odpravo insolventnosti je finančno (in korporacijsko) prestrukturiranje dolžnika na podlagi svežih denarnih prilivov, običajni so še ukrepi z reprogramiranjem in odpustom dolgov, prodajo premoženja in podobno. Utemeljevanje odprave vzrokov insolventnosti na podlagi vzpostavitve terjatve s tožbo, ki je bila vložena 9. 2. 2015 (predlog za prisilno poravnavo pa 16. 6. 2015) in nekonkretiziranega zatrjevanja, da je upnik unovčil zavarovanje in iz tega prejel poplačilo kredita v celoti, že na prvi pogled niti s stopnjo verjetnosti ne kaže na sklep, da bi dolžnik odpravil insolventnost.
Tudi že zgrajena stanovanja so lahko obremenjena s pravnimi oziroma stvarnimi napakami. Prodaja stanovanj s takimi pomanjkljivostmi pa predstavlja neizpolnitev obveznosti s strani investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi (1. člen ZVKSES). Ravno pred tako poslovno prakso želi zakon zaščititi končne kupce.
Trasirana lastna menica je tista, katero trasant trasira na samega sebe. Pri tem je zlasti značilno, da sta praviloma kraj izdaje in plačilni kraj ista, čeprav lahko trasant kot plačilni kraj navede drug plačilni kraj, kot je kraj prebivališča trasata in trasanta v eni osebi. Pri omenjeni menici je zlasti pomembno, da ni krajevne razlike med mestom izdaje menice in plačilnim krajem. Da je trasant trasat, mora biti iz menice jasno razvidno, kar pomeni, da mora trasant vpisati svoje ime kot trasat (ne podpisati) v blanketo pod klavzulo “obvestite”. Gre za trasirano lastno menico, če ima trasant enak priimek in ime oziroma enako firmo kot trasat. Domneva se, da gre za trasirano lastno menico, če bi imela trasant in trasat enako ime oziroma enako firmo in bila iz istega mesta. Pri trasirani lastni menici je pomembna domneva, da se z izdajo menice in podpisom trasanta šteje, da je menica tudi akceptirana, kar ovrže domnevo, da je akceptant lahko samo tisti, ki jo podpiše kot akceptant. Pri trasirani lastni menici trasant ne podpisuje menice kot akceptant, vendar nastopa v vlogi akceptanta in se šteje, kot da je menica akceptirana. Ureditev 24. člena ZM se nanaša na način oziroma obliko akceptiranja menice. Ker je sprejem obveznosti plačila menice najpomembnejše dejanje, zakon natančno ureja pravila postopka, oblike in vsebino akceptne izjave. Akcept se zapisuje kot vse druge bistvene vsebinske izjave na licu menice. To je predvsem zato, ker je njegovo ime že vpisano v menico kot ime trasata in zadošča, da oseba, ki je že imenovana v menici, podpiše kjerkoli.
solastnina – gradnja – vlaganja v solastnino – adaptacija nepremičnine – obnova nepremičnine – dogovor med solastniki – sprememba solastniških deležev – pridobitev lastninske pravice z gradnjo
Materialnopravno pravilno je stališče, da se z vlaganji v solastnino, na kateri so deleži določeni, razmerja med solastniki ne morejo spremeniti, razen če bi o tem obstajal dogovor med solastniki.
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da do prehoda koristi pride, ko vlagatelj preneha in ko neupravičeno obogateni prične uporabljati nepremičnino, v katero je vlagatelj vlagal.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0073649
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 264, 264/2. OZ člen 6.
stečajni postopek nad pravno osebo – ločitvena pravica – predhodna odredba – skrbnost – neopravičljiva zmota – nedovoljenost izvršbe ali zavarovanja – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Če bi upnik ravnal s potrebno skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečnega gospodarskega subjekta, ki je udeležen v stečajnem postopku, bi moral pregledati in prebrati tudi pripombe k navedenemu osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev in se z njimi seznaniti.
izvirni način pridobitve lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo – sklep o domiku – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – konstitutiven vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – deklaratoren vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Dejstvo, da pravnomočen sklep o izročitvi nepremičnine, prodane na javni dražbi, še ni zemljiškoknjižno realiziran, na obstoj kupovalkine lastninske pravice nima vpliva. Vpis lastninske pravice v tem primeru ni konstitutivne narave.
odškodninska odgovornost države – odškodninska odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – protipravno ravnanje upravnega organa – izdaja upravne odločbe – kvalificirana stopnja napačnosti – zavestna napačna razlaga materialnega predpisa – zavestna kršitev postopka
Pogoj za nastanek odškodninske odgovornosti države je krivdno protipravno delovanje, ki je povzročilo nastanek škode posamezniku. Država namreč odgovarja za škodo po splošnih načelih odškodninske odgovornosti. Civilno sodišče lahko odloča o nezakonitosti oziroma protipravnosti (ki je predpostavka za odškodninsko obveznost) tudi do končne ali pravnomočne upravne odločbe, pri čemer pa ustaljena sodna praksa protipravnost pri izdaji upravnih odločb v smislu civilne odškodninske odgovornosti priznava le, če so obremenjene s t. i. kvalificirano stopnjo napačnosti, to je z namensko oziroma zavestno napačno razlago materialnega predpisa ali zavestno kršitvijo postopka, in ne pri vsaki zmotni uporabi materialnega prava ali kršitvi postopka.
izgubljena dokazna listina - materialno procesno vodstvo
Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje izgubilo sporno dokazno listino, se pokaže kot neutemeljen in nedokazan, ker bi tožeča stranka morala za takšen očitek predlagati izvedbo dokaza o tem, kakšna je bila teža pošiljke, ki jo je ona poslala na sodišče in kakšna je bila teža pošiljke, ki je prispela na sodišče, kar vse je mogoče ugotoviti na podlagi podatkov pri pošti odpošiljanja in listin v spisu, takšnega dokaza pa tožeča stranka v pritožbi ne predlaga, kot tudi ne predlaga morebitnega drugega dokaza. Prav tako je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bilo dolžno tožečo stranko opozoriti, da v spis ni predložena sporna dokazna listina in da tega ni storilo, saj je pritožbeno sodišče že navedlo, da je sodišče prve stopnje prebralo vse dokazne listine, ki jih je imelo v spisu in pri tem navedlo tudi poimenovanje teh dokaznih listin in njihovo številko, kaj več pa ni bilo dolžno v okviru materialno procesnega vodstva po 285.členu ZPP in na tožečo stranko je prešla potrebna skrbnost, da bi glede na poimenovanje dokaznih listin povprašala sodišče, če v spisu ni Poročila z dne 30.4.2010 in ga predložila v spis.
ločitvena pravica, pridobljena v izvršilnem postopku – prijava terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku
Namen določbe 280. člena ZFPPIPP je v tem, da se opravi prodaja (unovčenje) celotnega premoženja stečajnega dolžnika v stečajnem postopku, ne pa vzporedno v izvršilnem in stečajnem postopku.
skupnost dedičev – skupno premoženje – solastnina – delitev dediščine
Po 145. členu ZD do delitve dediči skupno opravljajo in razpolagajo z dediščino. Le v primeru, ko je možno na zapuščinski obravnavi iz oporoke ali z dednim dogovorom med dedičem to premoženje že razdružiti, lahko v sklepu o dedovanju sodišče določi že deleže v naravi oziroma to premoženje razdruži.
ZDT člen 192. ZKP člen 25, 25/1, 25/1-1,313, 443, 443/5. ZS člen 40a.
stvarna pristojnost - zavrženje obtožnega predloga - specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih dejanj
Pri pristojnosti iz 40.a člena Zakona o sodiščih, na katerega se sodišče prve stopnje v razlogih sklepa sklicuje, ne gre za izključno stvarno pristojnost navedenega oddelka pri okrožnem sodišču, temveč za pristojnost, ki je zgolj prilagojena posebnostim kaznivih dejanj, ki jih ta oddelek po zgornji zakonski določbi obravnava.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0071099
OZ člen 39, 39/2, 40, 40/2. ZIZ člen 170, 170/2, 198.
konkurenca dveh upnikov – posojilna pogodba – pogodba o zavarovanju terjatve z zastavno pravico – hipoteka – terjatev iz naslova plačila uporabnine – uporaba solastne stvari – izvršilni naslov – predlog za izvršbo – fiktivnost pogodb – ničnost pogodbe o zavarovanju terjatve – nedopusten nagib – nasprotovanje moralnim načelom – otežitev ali onemogočitev poplačila terjatve drugega upnika – vedenje sopogodbenika za nedovoljen nagib
Ključni oziroma prevladujoči nagib prve toženke za sklenitev pogodbe o zavarovanju terjatve drugega toženca je bil v izigranju tožnika oziroma, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, v otežitvi ali onemogočitvi tožnikove pravice do plačila terjatve iz naslova uporabnine. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je tak nagib nedopusten, ker je v opreki z moralnimi načeli, drugi toženec pa je za nedovoljen nagib nedvomno vedel oziroma bi zanj glede na okoliščine moral vedeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI SPOR – OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0082168
ZPP člen 1, 18. ZRPJN člen 12, 22. ZPVPJN člen 15, 15/2, 26, 26/1, 26/3. ZUS-1 člen 1. OZ člen 190.
postopek oddaje javnega naročila za gradnje – zahtevek za revizijo – vložitev zahtevka za revizijo – obvezne sestavine zahtevka za revizijo – potrdilo o plačilu takse – stroški revizijskega postopka – taksa v revizijskem postopku – predhodni preizkus zahtevka za revizijo v predrevizijskem postopku – sodna pristojnost – civilni postopek – civilnopravno razmerje – upravna zadeva – neupravičena obogatitev
Četudi se sklicuje na neupravičeno obogatitev, tožeča stranka v citiranem sodnem postopku uveljavlja takso, ki bi jo tožena stranka morala plačati v postopku javnega naročanja, kjer je ta določena kot procesna predpostavka za obravnavo zahteve. Tožeča stranka z uveljavljanjem tega tožbenega zahtevka deluje kot oblast, zaradi česar ne gre za civilni spor, za katerega bi bilo pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZOR člen 196, 200, 203. OZ člen 287, 288. ZPP člen 216.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – železniški promet – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – bodoča škoda – zmanjšanje življenjske aktivnosti – odškodnina iz naslova tuje pomoči do konca zdravljenja – prosti preudarek – običajna pomoč med zakonci – mesečna renta za tujo pomoč – sprememba prisojene odškodnine – vračunavanje izpolnitve – obvestilo dolžnika o vrstnem redu plačila obveznosti – višina plačila glavnice – dokazno breme – porazdelitev dokaznega bremena – predlaganje dokaza „po potrebi“
Ni pravne podlage za revalorizacijo prisojene rente iz naslova tuje pomoči. Pri renti gre za vrsto odškodnine, zato je v primeru spremenjenih okoliščin (občutni rasti življenjskih stroškov) mogoča zgolj sprememba prisojene odškodnine (196. člen ZOR), kar mora stranka zahtevati s posebnim zahtevkom (po tem, ko je do spremembe okoliščin že prišlo).
ZVEtL člen 7, 7/3, 7/4, 8, 30, 30/5. ZNP člen 21, 29, 29/2, 30, 30/5.
pripadajoče zemljišče – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – upravna dovoljenja – izrek sklepa – stroški postopka
Sodišče prve stopnje je ob pomoči izvedenke gradbene stroke ugotovilo obseg pripadajočega zemljišča k obema stavbama ob upoštevanju upravnih dovoljenj, na podlagi katerih sta bili stavbi zgrajeni, saj obsega pripadajočega zemljišča ni bilo možno ugotoviti na podlagi domneve iz petega odstavka 30. člena ZVEtL.
Glede na to, da je v oporoki izrecno omenjeno "posestvo", ki ga bo morda glavni dedič "dobil nazaj", in da je bilo z enakim izrazom odvzeto premoženje opredeljeno tudi v odločbi o nacionalizaciji, se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom izpodbijane sodbe, da je zapustnica dovolj izrecno in določno z oporoko razpolagala s premoženjem, ki ji je bilo po drugi svetovni vojni odvzeto.