ZIZ člen 15, 36. ZPP člen 116, 116/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 6.c, 34, 34.a, 34.a/1.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse
Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je tako opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki. Kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje stranka zato ne more uveljavljati napak, za katere trdi, da jih je zagrešilo sodišče.
Tožnik je določenega dne ob odhodu iz službe oziroma ob nastopu dopusta iz prostorov toženke nepooblaščeno vzel prenosni računalnik v lasti toženke, ki mu ni bil dodeljen v osebno uporabo niti mu ni bil dovoljen iznos iz poslovnih prostorov toženke. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepno huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe po prvem odstavku 209. člena KZ-1. Poleg tega je tožnik izsiljeval podpis aneksa k pogodbi o zaposlitvi z grožnjo o prijavi inšpekcijskim službam in je s tem ravnanjem naklepoma huje kršil huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Njegovo ravnanje pa ima tudi vse znake kaznivega dejanja poskusa izsiljevanja po drugem odstavku 213. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1. Tožena stranka je dokazala tudi, da je tožnik brez odobritve delodajalca iz kleti poslovnega objekta vzel večje rezervno ohišje stropne neonske luči in ga kljub izrecni prepovedi delodajalca odnesel domov. Iz tožnikovega ravnanja izhajajo vsi zakonski znaki kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku 204. člena KZ-1.
Zato je podan utemeljen odpovedni razlog po 1. in 2. alinei prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ob
osnovnem pogoju za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (obstoj razloga, določenega z zakonom) je podan tudi nadaljnji pogoj, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
Pri vprašanju eventualne kumulacije je vselej potrebno upoštevati istovetnost zahtevkov: če sta zahtevka ista, gre le za en zahtevek in nikakršna kumluacija, niti eventualna, ni mogoča. Prav tak (istoveten) zahtevek pa je zahtevek, ki ga je tožeča stranka postavila kot podrejenega, saj z njim de facto zahteva isti denar na podlagi v bistvenem enakega dejanskega stanja.
V okviru tožbenega zahtevka za ugotovitev ničnosti se ugotavlja, ali so ob sklenitvi pravnega posla obstajale take napake, da se šteje, da posel sploh ni obstoječ. Neobstoječ pravni posel je lahko le dejansko sklenjen pravni posel. Če pa do sklenitve pravnega posla sploh ni prišlo, ni podlage za ugotavljanje ničnosti.
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 82, 82/5, 343, 343/4, 365, 365-1.
izvršilni stroški – stroški ugovora – pravica začasnega zastopnika do pritožbe zoper sklep o storških ugovornega postopka – zavrženje pritožbe
Odločitev o stroških ugovornega postopka na pravni položaj začasne zastopnice v ničemer ne vpliva. Pravica do nagrade in do povračila izdatkov začasnega zastopnika namreč ni odvisna od izida postopka, temveč se ti krijejo iz predujma, ki ga vnaprej založi upnik, slednji pa lahko te stroške v nadaljevanju postopka zahteva od dolžnika.
Glede na to, da je v oporoki izrecno omenjeno "posestvo", ki ga bo morda glavni dedič "dobil nazaj", in da je bilo z enakim izrazom odvzeto premoženje opredeljeno tudi v odločbi o nacionalizaciji, se pritožbeno sodišče strinja z zaključkom izpodbijane sodbe, da je zapustnica dovolj izrecno in določno z oporoko razpolagala s premoženjem, ki ji je bilo po drugi svetovni vojni odvzeto.
skupnost dedičev – skupno premoženje – solastnina – delitev dediščine
Po 145. členu ZD do delitve dediči skupno opravljajo in razpolagajo z dediščino. Le v primeru, ko je možno na zapuščinski obravnavi iz oporoke ali z dednim dogovorom med dedičem to premoženje že razdružiti, lahko v sklepu o dedovanju sodišče določi že deleže v naravi oziroma to premoženje razdruži.
taksna obveznost – predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – dokazno breme predlagatelja – izjava o premoženjskem stanju – dvom v resničnost navedb v izjavi o premoženjskem stanju – pridobitev podatkov iz uradnih evidenc – razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks – skrbnost predlagatelja
Tožnik je v izjavi o premoženjskem stanju izrecno opozoril na delnice in je zato utemeljeno pričakoval, da bo sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti lastništvo delnic preverilo in opravilo presojo premoženjskega stanja. Predlagatelj je dovolj skrbno preveril premoženjsko stanje soproge in navedel zadostne podatke, ki so omogočali presojo taksnega predloga. Nepredložitve podatkov in dokazil o premoženjskem stanju polnoletnih družinskih članov ni mogoče obravnavati z enako strogostjo kot nepredložitev podatkov o njegovem lastnem premoženjskem stanju.
ZD člen 12, 131, 206, 206/1, 206/3, 206/4. ZPP člen 82. ZZZDR člen 211.
vabilo z oklicem – vročanje – neznano prebivališče – neznani dediči – skrbnik za posebni primer – skrbnik dedičev – skrbnik zapuščine – pravica do izjavljanja pred sodiščem – postavitev začasnega zastopnika – poizvedbe sodišča
Dejstvo, da zapustnikovi sinovi živijo v tujini in da ostali udeleženci postopka ne (po)vedo njihovih naslovov, sodišča ne pooblašča, da jim brez resnega poskusa pridobiti njihove naslove in jim vročiti sodna pisanja, postavi skrbnika.
ZAVAROVANJE TERJATEV – OBLIGACIJSKO PRAVO – BANČNO JAVNO PRAVO
VSL0077478
ZIZ člen 272. OZ člen 164. ZBan-1 člen 350a.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – vzpostavitev prejšnjega stanja in denarna odškodnina – varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih
Ker so bile delnice upnikov razveljavljene, ne pa prenesene na državo, ni več predmeta (ki bi imetniku zagotavljal upravičenja), ki bi ga bilo mogoče vrniti in s tem vzpostaviti prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063243
OZ člen 100.
fasaderska in zidarska dela - odškodnina - odgovornost za stvarne napake - strošek odprave napak - jamčevalni zahtevek - odtisi stopal - uporaba skladišča - neznatna napaka - manjša vrednost predmeta izpolnitve - škoda - vzrok škode
Odtisi stopal, ki po petih letih uporabe skladišča niso več vidni, za samo uporabo skladišča niso bistveni. To pa pomeni, da gre za neznatno napako, ki nima nobene negativne posledice, ki bi se kazala v manjši vrednosti predmeta izpolnitve in ki bi jo bilo treba odpraviti z jamčevalnimi zahtevki. Odgovornost tožene stranke zato za obravnavano napako, ki ni imela za posledico nastanka škode, ne obstoji.
Ker tožeča stranka ni konkretno trdila, da je predstavljal vzrok za zamakanje odtočni žleb, ki je puščal (trdila je zgolj, da je navedeno napako zakrivil predhodni izvajalec fasade), sicer v konkretnem primeru ni moč šteti za dokazano dejstvo, da je odtočni žleb, ki ga ni postavila tožeča stranka, puščal, kar je izvedenec navedel kot vzrok za zamakanje fasade.
solastnina – gradnja – vlaganja v solastnino – adaptacija nepremičnine – obnova nepremičnine – dogovor med solastniki – sprememba solastniških deležev – pridobitev lastninske pravice z gradnjo
Materialnopravno pravilno je stališče, da se z vlaganji v solastnino, na kateri so deleži določeni, razmerja med solastniki ne morejo spremeniti, razen če bi o tem obstajal dogovor med solastniki.
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da do prehoda koristi pride, ko vlagatelj preneha in ko neupravičeno obogateni prične uporabljati nepremičnino, v katero je vlagatelj vlagal.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – regulacijska začasna odredba – pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe – motenje posesti
Ker izdaja regulacijske začasne odredbe, ki jo je mogoče izdati že pred izvedbo kontradiktornega postopka, posega v pravice toženca, mora sodišče pri odločitvi o njeni izdaji upoštevati tudi toženčev položaj. Upoštevanje njegovih pravic zahteva, da takšna začasna odredba ne sme povzročiti, da bi sodišče brez izvedenega kontradiktornega postopka in brez zagotovitve pravice toženca do obrambe, dejansko ugodilo tožbenemu zahtevku oziroma prejudiciralo odločitev o njem. To bi se zgodilo, če bi izdalo začasno odredbo z vsebino, enako vsebini tožbenega zahtevka, posledic izdane začasne odredbe pa ob morebitni kasnejši zavrnitvi tožbenega zahtevka ne bi bilo mogoče odpraviti. Ureditveno začasno odredbo je zato mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, kasneje ob sodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje.
Tudi že zgrajena stanovanja so lahko obremenjena s pravnimi oziroma stvarnimi napakami. Prodaja stanovanj s takimi pomanjkljivostmi pa predstavlja neizpolnitev obveznosti s strani investitorja oziroma vmesnega kupca kot prodajalca po prodajni pogodbi (1. člen ZVKSES). Ravno pred tako poslovno prakso želi zakon zaščititi končne kupce.
Obdolženec je v hišo zgolj vstopil, jo preiskal in izvršil tatvino, zato ni mogoče šteti, da je s tem svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja kršitve nedotakljivosti stanovanja in kaznivega dejanja tatvine. Vstop v hišo je pripravljalno dejanje h kaznivemu dejanju tatvine.
Pogodbena podlaga za odklop električne energije (vloga lastnika stanovanja toženi stranki za odklop elektrike v stanovanju, kjer biva tožnica kot najemnica) ne izključuje protipravnosti motenja posesti, zato tožena stranka s tako postavljenim ugovorom ne more uspeti.
postopek osebnega stečaja – namen postopka osebnega stečaja – sorazmerno poplačilo upnikov – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – ponoven predlog za odpust obveznosti – ista dejanska podlaga – podrejena uporaba pravil pravdnega postopka
Zmotno je pritožbeno stališče, da odločitev nima učinka pravnomočnosti zgolj zaradi tega, ker mu obveznosti še niso bile odpuščene, zaradi česar izpolnjuje zakonske pogoje za uvedbo stečaja. Dolžnik je v predlogu za začetek osebnega stečaja in postopka odpusta obveznosti podajal enako trditveno podlago, kot je bila upoštevana že v okviru sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti z dne 25. 9. 2013. Ker pritožnik v predlogu z dne 17. 9. 2015 ni zatrjeval drugačne dejanske podlage, prvostopenjsko sodišče ni imelo podlage za ponovno odločanje o predlogu za odpust obveznosti, ki naj bi se vodil znotraj postopka osebnega stečaja.
ZFPPIPP člen 149, 149/3, 149/4, 149/4-1, 239, 239/5. ZPP člen 261, 261/2.
umik predloga za prisilno poravnavo – izkaz kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti – odprava vzrokov insolventnosti – odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – vročanje pooblaščencu
Insolventnost je mogoče odpraviti na več načinov. Najbolj učinkovit način za odpravo insolventnosti je finančno (in korporacijsko) prestrukturiranje dolžnika na podlagi svežih denarnih prilivov, običajni so še ukrepi z reprogramiranjem in odpustom dolgov, prodajo premoženja in podobno. Utemeljevanje odprave vzrokov insolventnosti na podlagi vzpostavitve terjatve s tožbo, ki je bila vložena 9. 2. 2015 (predlog za prisilno poravnavo pa 16. 6. 2015) in nekonkretiziranega zatrjevanja, da je upnik unovčil zavarovanje in iz tega prejel poplačilo kredita v celoti, že na prvi pogled niti s stopnjo verjetnosti ne kaže na sklep, da bi dolžnik odpravil insolventnost.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - posest - dobra vera - obnova objekta - gradnja novega objekta - neurejena meja - nedobroverni graditelj
Na podlagi določila 25. člena ZTLR, ki ureja pridobitev lastninske pravice nedobrovernega graditelja, se lahko pridobi lastninska pravica le, če gre za nov gradbeni objekt s spremenjeno identiteto objekta.
Dolžnik vseh terjatev iz naslova obratovanja večstanovanjske stavbe je najemnik, če najemna pogodba ne določa drugače. Gre za konkretizacijo splošnih obligacijskih načel o neupravičeni obogatitvi tudi v primerih, ko je najemnina merilo za prikrajšanje upravičenca. Gre za pravno in ne za dejansko vprašanje, kot je to napačno ocenilo sodišče prve stopnje in v posledici te napake „ugotavljanje“ tega prepustilo izvedencu gradbene stroke.
Če o priznanju tuje sodne odločbe ni bil izdan poseben sklep, lahko vsako sodišče odloča o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek, pri čemer tudi v takšnem primeru sodišče opravi preizkus obstoja pogojev za priznanje.