Res je, da prvo sodišče izračuna zakonskih zamudnih obresti k sodbi ni priložilo, kar pa še ne pomeni, da sodba nima razlogov. Sodišče je navedlo vse ustrezne podatke: glavnico ter začetni in končni datum obrestovanja. Program za izračun zamudnih obresti, ki je v uradni rabi pri sodišču, je dostopen na spletni strani Vrhovnega sodišča RS.
Možnost vložitve tožbe za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj po prvem odstavku 255. člena OZ ne vpliva na vprašanje ničnosti pogodbe v smislu prvega odstavka 86. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082086
ZPP člen 108, 180, 180/1, 310, 310/1. OZ člen 190, 190/3, 191. SPZ člen 95, 95/2, 96.
dogovor o uporabi – posestno posredovalno razmerje – predpogodba – izjalovitev namena za sklenitev pogodbe – preklic prekarija – vrnitev v prvotno stanje – nedoločen izrek – nepopolna tožba – določitev obsega vzpostavitve prejšnjega stanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stališče toženke, da ni dolžna vzpostaviti na vrnjenem zemljišču ustrezno stanje, ker o tem ni bilo pogodbenega dogovora, ni pravilno. Če je bil pogodbeni namen pravdnih strank, ki se je izjalovil, v prenosu lastninske pravice, je jasno, da nista določali pravil vračanja. Ta ureja zakon, in sicer OZ v 2. odseku 3. oddelka (členi 191 in nadaljnji), in pri vračanju nepremičnin pa SPZ v določilih 95. in 96. člena.
ZASP člen 146, 146/1, 146/1-7, 159, 159/1, 185, 185/1, 185/1-2.
kolektivna organizacija za varstvo avtorskih pravic – dejavnost kolektivnih organizacij – delitev zbranih sredstev imetnikom pravic – javna priobčitev varovanih del – dolžnost uporabnikov do obveščanja – pošiljanje sporedov uporabljenih del – prekršek – avtorski honorar – pravni interes za dajatveno tožbo
V sodni praksi se je oblikovalo stališče, da tožnik dolžnosti toženca, katere opustitev je sankcionirana kot prekršek, ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi.
popolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - resničnost podatkov - negativno dejstvo - dokazno breme
Glede dejstev neobstoja dohodkov in drugega premoženja stranka v postopku odločanja o taksni oprostitvi ne nosi dokaznega bremena. Če sodišče dvomi o resničnosti izjave o premoženjskem stanju, to ni razlog za očitek nepopolnosti predloga za taksno oprostitev, ampak ima možnost, da resničnost navedb samo preveri po uradni dolžnosti.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064963
OZ člen 239, 239/2. ZPP člen 7, 212, 216, 285.
postavitev oglasnih panojev – prednostna pravica pri podaljšanju pogodbe – izgubljeni dobiček – škoda iz naslova izgubljenega dobička – dobiček – navajanje dejstev – prerekanje dejstev – trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da prihodka ni mogoče enačiti z dobičkom, saj ni dvoma, da tudi pri dejavnosti oglaševanja nastajajo stroški, ki bi jih morala navesti tožeča stranka, da bi bilo sploh možno ugotavljanje višine izgubljenega dobička.
Obveznost substanciranega prerekanja bi za toženca veljala le, če bi tudi tožeča stranka ravnala v skladu z zahtevo po substanciranem navajanju dejstev.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0081526
URS člen 125. ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 156, 156/2, 157, 157/3, 157/4, 157/4-3 157/5, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1. ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj - obseg veljavnosti - javna objava - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - exceptio illegalis - odškodninski zahtevek - povrnitev škode - civilna kazen - ddv na civilno kazen - stroški terenskega preverjanja - mesečno poročanje - zapadlost dajatve do konca glavne obravnave
Ustavno sodišče RS je doslej odločalo le o tarifi kolektivne organizacije (odločba US RS, št. U-I-149/98). Izrecno je odločilo, da ima kolektivna organizacija lahko javnopravna upravičenja in da je pravilnik vključno s tarifo splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj.
Skupnemu sporazumu ni mogoče pripisati lastnosti pogodbe obveznostnega prava. Ker ima (enostransko) sprejeta tarifa pravno naravo splošnega akta, je to pač tehten razlog, da ima takšno naravo tudi tisti akt, ki jo nadomesti, ne glede na to, da skupni sporazum ni enostransko dejanje kolektivne organizacije.
Sodišče je vezano le na ustavo in zakone (125. člen Ustave), pri ostalih „podzakonskih“ predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. Doslej ni bilo dvoma, da ima takšno pravico pri vsakem, po javnopravnem telesu izdanem podzakonskem aktu. Nobenega razloga pa že glede na besedilo 125. člena Ustave ni, da bi imelo sodišče manjšo pravico preizkusiti akt, ki ima vse učinke podzakonskega akta zgolj zato, ker ga ni sprejelo kakšno javnopravno telo.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1. ZIZ člen 68.
Evropski plačilni nalog – nasprotna izvršba – postopek s predlogom za nasprotno izvršbo – Uredba Sveta (ES) 44/2001 – Uredba Bruselj I – pristojnost
Postopek nasprotne izvršbe je funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo, oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe. Zato je lahko pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo le tisto sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 sicer res izvzema stečajne postopke in tožbene zahtevke, ki so povezani s stečajnimi postopki (1. člen), vendar to v obravnavanem primeru ne velja. Do (neupravičene) obogatitve je prišlo v izvršilnem postopku, v času, ko je bil dolžnik po nasprotni izvršbi že v stečajnem postopku (v stečajnem postopku je bil že ob vložitvi predloga za izvršbo). Zato se za določitev pristojnosti sodišča v obravnavani zadevi uporabljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – odstranitev podrtih dreves – postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
Če je bila v sklepu o začasni odredbi terjatev predlagateljev verjetno izkazana, to na drugi strani za konkretni primer lahko pomeni le, da nasprotna terjatev nasprotnega udeleženca ni verjetno izkazana.
Dogovor, ki ga niso sklenili vsi dediči, ne predstavlja sporazuma o dedovanju v smislu tretjega odstavka 214. člena ZD, ki ga zapuščinsko sodišče vnese v sklep o dedovanju.
USTAVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE – MEDIJSKO PRAVO
VSL0084012
URS člen 39, 39/1. OZ člen 134, 178, 183.
odškodninska odgovornost – kršitve osebnostnih pravic – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – objava sodbe – svoboda izražanja – članek v časopisu – poročanje javnosti o posledicah izdaje odločbe – vrednostna sodba – protipravnost – povprečen bralec – objektivna informacija – informacija splošnega pomena in interesa – kršitev pravice do obrambe
Zaradi javnega interesa je ne le dopustno, pač pa zaželeno, da se informacije objavijo večkrat, objava takšnih informacij pa mora biti popolna. Pravica do obveščenosti državljanov v zadevah javnega pomena se ne izčrpa z enkratno objavo določenega dejstva.
Sodišče prve stopnje se je glede na trditve obeh strank, saj gre za začasno odredbo pred opravljenim dokaznim postopkom, odločilo, da vtoževana terjatev na dan izdaje sklepa še ni zapadla. Tako tudi ni zastarana. Štelo je, da je iz navedb tožeče stranke in iz določbe 112. člena OZ izhajalo, da tožena stranka ni zahtevala razveze pogodbe. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da je v tej fazi postopka, ko gre za verjetnost izkazanosti terjatve, ob podanem trditvenem gradivu oziroma gradivu iz ugovora, zadosti podatkov, da je pritrditi sodišču prve stopnje, da zastaranje še ni nastopilo.
odločanje o začetku stečajnega postopka – izdaja sklepa o začetku stečajnega postopka zunaj naroka – predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo – sklep o dopolnitvi zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – opustitev predložitve izjave poslovodstva in poročila pooblaščenega revizorja po pozivu sodišča – neizpodbojna domneva insolventnosti – prenehanje pooblastil dolžnikovih zastopnikov – vpisi v register v zvezi s stečajnim postopkom
Dolžnik mora ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave zahtevi za odložitev odločanja po 236. členu ZFPPIPP priložiti listine, ki so navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP. V kolikor dolžnik zahtevi listin ne priloži niti jih ne predloži v roku, ki mu ga sodišče da s sklepom o dopolnitvi zahteve, mora sodišče nad njim začeti stečajni postopek, saj mu to nalaga določba 2. točke prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP.
ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse – učinkovanje sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks – rok za plačilo sodne takse – plačilni nalog
Če bi sodišče prve stopnje odločilo o novem predlogu za oprostitev plačila sodne takse in predlogu ugodilo, sklep o oprostitvi plačila sodne takse glede na določbo prvega odstavka 13. člena ZST-1 ne bi mogel učinkovati na obveznost tožeče stranke za plačilo takse za redni postopek, ker je ta obveznost na podlagi odloženega plačila zapadla v plačilo še preden je tožeča stranka za isto takso vložila pri sodišču nov predlog.
ZST-1 razlikuje med nastankom taksne obveznosti in zapadlostjo v plačilo.
Če se plačilna roka v plačilnem nalogu in v sklepu o odložitvi plačila sodne takse razlikujeta, v razmerju med rokom plačila, ki je določen s sklepom o odlogu, in rokom plačila, ki je določen s plačilnim nalogom, velja rok plačila iz sklepa.
vročanje sodnih pisanj – pravila o vročanju – formalna vročitev – dejanska seznanitev stranke s sodnim pisanjem – vročitev pooblaščencu – prepozen ugovor
Kršitve predpisov o vročanju učinkujejo, če je bilo stranki zaradi njih kršeno načelo kontradiktornosti. Vendar pa formalnosti pri vročanju niso same sebi namen; če pisanje dejansko pride v roke naslovnika na drug način (npr. če je bil dolžnik s sodnim pisanjem seznanjen z vpogledom v spis in izročitvijo fotokopij vseh pisanj v spisu - v konkretnem primeru tudi predloga in sklepa o izvršbi), je pomanjkljivost pri vročanju odpravljena - sanirana.
Pri dolgoročnih zavarovanjih zavarovalno kritje teče ves čas trajanja pogodbe. Premija pa se obračuna letno (skadenca). Zato niso utemeljeni ugovori tožene stranke, da ni dolžna plačati zapadlih in obračunanih premij, ker na osnovni polici ne piše višina premije.
prevzemnik zaščitene kmetije – denarna sredstva na banki – sredstva na ZPIZ – izplačilo denarnih sredstev na podlagi sklepa o dedovanju – rok za izplačilo deležev
Sodišče je določilo višino zakonitega deleža na denarnih sredstvih v bankah in na ZPIZ, ki znaša za vsakega od dedičev 1/5. Pojasniti je, da kakršnekoli odredbe oziroma naročila bankam, da dedičem izplačajo deležu ustrezne vsote, v sklepu ni, ker to ni potrebno. Denarna sredstva bodo izplačana na podlagi izpodbijanega sklepa.
kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna pooblastila – sprejemanje daril za nezakonito posredovanje – dajanje daril za nezakonito posredovanje – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov – obtožni predlog – opis kaznivega dejanja – zavrženje obtožnega predloga – ustavitev kazenskega postopka – formalni in materialni preizkus obtožnega akta – absolutno zastaranje kazenskega pregona – tek zastaralnega roka – razveljavitev sodbe – izredno pravno sredstvo – ustaljena sodna praksa – obvezna veljava odločb ustavnega sodišča – postopek nove razsoje po razveljavitvi pravnomočne sodbe – rok za zaključek postopka nove razsoje – uporaba veljavnega zakona v času storitve kaznivega dejanja – kršitev kazenskega zakona v korist obdolženca – nedovoljenost pritožbe v obdolženčevo škodo – pravni interes – zavrnitev pritožbe
Ocena sodišča prve stopnje v okviru materialnega preizkusa obtožnega predloga, da opis dejanja po obtožbi vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja, je pravilna, zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče obtožni predlog zavreči.
V zvezi z vprašanjem zastaranja kazenskega pregona se je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo na določbe KZ glede absolutnega zastaranja, saj ni upoštevalo odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-25/97 z dne 11. 9. 2008, v kateri je Ustavno sodišče določilo način izvršitve odločbe na način, da mora biti do uveljavitve KZ-1 postopek nove razsoje pravnomočno zaključen najkasneje v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe. Posledično je sodišče napačno zaključilo, da je absolutno zastaranje kazenskega pregona že nastopilo, kar je sicer okoliščina, ki izključuje pregon zoper obdolženca.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – obremenitev nepremičnine s hipoteko – neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi tožena stranka s predlagano odredbo pretrpela le neznatno škodo. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sledilo ustaljeni sodni praksi, da je vsak poseg v tujo lastnino škodljiv za lastnika, saj mu omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga, pri čemer ni odločilno, da je del nepremičnin že obremenjenih s hipoteko.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084016
SPZ člen 88. ZPP člen 337, 337/1.
nujna pot – redna raba – značilnost zemljišča – bodoče stanje nepremičnine – nedopustne pritožbene novote
Ker je treba vsebino pojma redne rabe potrebno določati glede na vse okoliščine konkretnega primera, to pomeni, je potrebno ob upoštevanju (dejanskih in pravnih) značilnosti zemljišča in izkazanih interesov lastnikov v ozir vzeti tudi bodoče stanje nepremičnine.