URS člen 22. ZIZ člen 55, 55/1. ZDavP-2 člen 126a. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ugovor zoper sklep o izvršbi – seznam izvršilnih naslovov – zastaranje pravice do izterjave davka – prenehanje davčne obveznosti zaradi zastaranja – s hipoteko zavarovan dolg – tek zastaralnih rokov – spremenljivost davčnih predpisov – neprava retroaktivnost – načelo zaupanja v pravo – zamudne obresti – pravica do izjave v postopku – vročanje odgovora na ugovor dolžniku – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da se v primerih, kadar zastaralni rok teče v času veljavnosti različnih predpisov, uporabijo določbe tistega zakona, ki je veljal v času, ko se je zastaralni rok iztekel. Ker je v času izteka zastaralnega roka, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje za terjatve v izpodbijanem sklepu, že veljala določba 126.a člena ZDavP-2, bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati.
ZIZ izrecno ne predpisuje obveznosti vročanja upnikovega odgovora na ugovor dolžniku, kar pa še ne pomeni, da se vročitev lahko v vsakem primeru opusti. Do tega vprašanja se je že opredelilo Ustavno sodišče v odločbi Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010, v kateri je zapisalo, da mora sodišče v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici, in sicer tako o dejanskih kot o pravnih vidikih zadeve, kar izhaja iz 22. člena Ustave.
sklepčnost tožbe - nemogoč predmet izpolnitve - bianco menica
Po tožeči stranki izdana bianco menica z menično izjavo razen podpisa izdajatelja (tožeče stranke) in avalista drugih sestavin ob izdaji ni imela. S tem, ko jo je tožena stranka izpolnila, je postala prava menica z vsebino kot izhaja iz priložene menice v spisu in tako kot bianco menica - menični blanket ne obstaja več in je tožena stranka tožeči stranki tudi, če bi se izkazalo, da je tožena stranka bianco menico z menično izjavo pridobila nepošteno in izpolnila brez pravnega temelja ter predložila na vnovčenje, ne more izročiti. Tožeča stranka tako s tožbo zahteva nekaj kar ne obstaja in do česar ne more biti več upravičena. S tožbenim zahtevkom uveljavljani predmet izročitve tako ni mogoč in ni izvršljiv.
Namen obličnosti poroštvene izjave narekuje, da mora biti v pisni poroštveni izjavi opredeljena obveznost, na katero se poroštvo nanaša. Če obveznost ni opredeljena ali ni opredeljena tako, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja – zlasti teže in pomena posledic njegove zaveze – je moč govoriti o ničnosti.
posojilna pogodba – rok vračila – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena
Posojilojemalec mora posojilo vrniti v dogovorjenem roku, oziroma če ta ni v pogodbi določen, po izteku roka po posojilodajalčevi zahtevi za vračilo posojila.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077983
ZFPPIPP člen 275, 275/4, 276, 276/2. ZPP člen 337, 337/1. OZ člen 631.
odstop terjatve – zakonita cesija – obstoj odstopljene terjatve – trditveno in dokazno breme – substanciranost trditev – sodba presenečenja – zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka – izpodbojna tožba – uveljavljanje izpodbojnosti z ugovorom – predhodno vprašanje
Tožena stranka je kljub poznavanju pomembnosti odgovora na vprašanje, ali sta preneseni terjatvi B. d. d. - v stečaju obstajali, tekom postopka na prvi stopnji v zvezi s tem podala le pavšalne navedbe, da sta terjatvi že bili plačani, ne da bi pojasnila, kdaj (pred ali po obvestilu o sklenitvi cesijskih pogodb), katerim podizvajalcem, na podlagi katerih cesijskih pogodb in kakšni zneski so bili izplačani ter ne da bi v zvezi s tem predlagala kakršenkoli dokaz.
Ob tem velja pripomniti, da ni naloga sodišča, da bi pravdne stranke pozivalo v zvezi s čim naj podajajo navedbe. Obema strankama je bilo (očitno) ves čas jasno, da se bo v postopku presojala veljavnost cesijskih pogodb, kar vključuje tudi preverjanje obstoja terjatev, ki so bile predmet odstopa.
Izpodbojno tožbo bi lahko po pravilih ZFPPIPP vložili upniki družbe B. d. d. - v stečaju v okviru stečajnega postopka nad njim, v rokih in pod pogoji, ki jih določa ZFPPIPP. Vprašanje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika zato ne more biti predhodno vprašanje v obravnavanem postopku. Možno je sicer tudi uveljavljanje izpodbojnosti z ugovorom, a le v postopkih, v katerih oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, proti stečajnemu dolžniku uveljavlja ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0084058
OZ člen 239, 243, 288. ZDDV-1 člen 44, 44/4. ZPP člen 454, 458.
pogodba o leasingu – plačilo obrokov – vračilo predmeta leasinga – obračun DDV – spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – narok – vrstni red poplačila obveznosti – compensatio lucri cum damno – stroški postopka
Ker je leasing organizacija prodala vrnjeni avto za znesek glavnice in DDV, toženec pa je plačeval obroke oziroma vrednost avtomobila z DDV, je treba po sistemu compensatio lucri cum damno pri obračunu poslovne škode odšteti celotni znesek, z DDV vred.
izvršilni naslov – začasna odredba – sklep o zavarovanju z začasno odredbo
Na pritožbeno trditev, da je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bil sklep izdan na podlagi predhodnega začasnega sporazuma strank, višje sodišče odgovarja, da je sklep N 82/2014 z dne 19. 12. 2014 po vsebini klasična začasna odredba, kateri manjkajo le izvršilna sredstva, kot je razložilo že sodišče prve stopnje.
Sklep o zavarovanju po ustaljeni sodni praksi (četudi je izdan v preživninskih zadevah) ni izvršilni naslov.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 1. ZIZ člen 68.
Evropski plačilni nalog – nasprotna izvršba – postopek s predlogom za nasprotno izvršbo – Uredba Sveta (ES) 44/2001 – Uredba Bruselj I – pristojnost
Postopek nasprotne izvršbe je funkcionalno neposredno vezan na izvršilni postopek, pričet s predlogom za izvršbo, oziroma predvsem na tisto njegovo fazo, ki sledi dovolitvi izvršbe – opravo izvršbe. Zato je lahko pristojno za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo le tisto sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 sicer res izvzema stečajne postopke in tožbene zahtevke, ki so povezani s stečajnimi postopki (1. člen), vendar to v obravnavanem primeru ne velja. Do (neupravičene) obogatitve je prišlo v izvršilnem postopku, v času, ko je bil dolžnik po nasprotni izvršbi že v stečajnem postopku (v stečajnem postopku je bil že ob vložitvi predloga za izvršbo). Zato se za določitev pristojnosti sodišča v obravnavani zadevi uporabljajo določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – obremenitev nepremičnine s hipoteko – neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je pravilno sklenilo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi tožena stranka s predlagano odredbo pretrpela le neznatno škodo. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno sledilo ustaljeni sodni praksi, da je vsak poseg v tujo lastnino škodljiv za lastnika, saj mu omejuje upravičenje, da s stvarjo razpolaga, pri čemer ni odločilno, da je del nepremičnin že obremenjenih s hipoteko.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0081526
URS člen 125. ZASP člen 130, 146, 146/1, 153, 153/1, 156, 156/2, 157, 157/3, 157/4, 157/4-3 157/5, 157/6, 157/7, 158, 158/1, 158/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. OZ člen 131, 131/1, 164, 164/1. ZPP člen 311, 311/1, 311/2, 311/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj - obseg veljavnosti - javna objava - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - exceptio illegalis - odškodninski zahtevek - povrnitev škode - civilna kazen - ddv na civilno kazen - stroški terenskega preverjanja - mesečno poročanje - zapadlost dajatve do konca glavne obravnave
Ustavno sodišče RS je doslej odločalo le o tarifi kolektivne organizacije (odločba US RS, št. U-I-149/98). Izrecno je odločilo, da ima kolektivna organizacija lahko javnopravna upravičenja in da je pravilnik vključno s tarifo splošni akt za izvrševanje javnopravnih upravičenj.
Skupnemu sporazumu ni mogoče pripisati lastnosti pogodbe obveznostnega prava. Ker ima (enostransko) sprejeta tarifa pravno naravo splošnega akta, je to pač tehten razlog, da ima takšno naravo tudi tisti akt, ki jo nadomesti, ne glede na to, da skupni sporazum ni enostransko dejanje kolektivne organizacije.
Sodišče je vezano le na ustavo in zakone (125. člen Ustave), pri ostalih „podzakonskih“ predpisih lahko uporabi exceptio illegalis. Doslej ni bilo dvoma, da ima takšno pravico pri vsakem, po javnopravnem telesu izdanem podzakonskem aktu. Nobenega razloga pa že glede na besedilo 125. člena Ustave ni, da bi imelo sodišče manjšo pravico preizkusiti akt, ki ima vse učinke podzakonskega akta zgolj zato, ker ga ni sprejelo kakšno javnopravno telo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082086
ZPP člen 108, 180, 180/1, 310, 310/1. OZ člen 190, 190/3, 191. SPZ člen 95, 95/2, 96.
dogovor o uporabi – posestno posredovalno razmerje – predpogodba – izjalovitev namena za sklenitev pogodbe – preklic prekarija – vrnitev v prvotno stanje – nedoločen izrek – nepopolna tožba – določitev obsega vzpostavitve prejšnjega stanja – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stališče toženke, da ni dolžna vzpostaviti na vrnjenem zemljišču ustrezno stanje, ker o tem ni bilo pogodbenega dogovora, ni pravilno. Če je bil pogodbeni namen pravdnih strank, ki se je izjalovil, v prenosu lastninske pravice, je jasno, da nista določali pravil vračanja. Ta ureja zakon, in sicer OZ v 2. odseku 3. oddelka (členi 191 in nadaljnji), in pri vračanju nepremičnin pa SPZ v določilih 95. in 96. člena.
popolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - resničnost podatkov - negativno dejstvo - dokazno breme
Glede dejstev neobstoja dohodkov in drugega premoženja stranka v postopku odločanja o taksni oprostitvi ne nosi dokaznega bremena. Če sodišče dvomi o resničnosti izjave o premoženjskem stanju, to ni razlog za očitek nepopolnosti predloga za taksno oprostitev, ampak ima možnost, da resničnost navedb samo preveri po uradni dolžnosti.
Povratnica, ki potrjuje prejem poštne pošiljke, je javna listina, zato dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno. Dokaza, s katerim bi ovrgel pravilnost vročevalčevega zapisa datuma vročitve, tožnik ni predložil oz. ni predlagal. Tudi to dejstvo bi bilo preverljivo, saj se na pošti naslovnik (prejemnik) – ob podpisu povratnice – podpiše tudi v knjigo vročenih poštnih pošiljk. Zakonska domneva zato ni izpodbita.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084016
SPZ člen 88. ZPP člen 337, 337/1.
nujna pot – redna raba – značilnost zemljišča – bodoče stanje nepremičnine – nedopustne pritožbene novote
Ker je treba vsebino pojma redne rabe potrebno določati glede na vse okoliščine konkretnega primera, to pomeni, je potrebno ob upoštevanju (dejanskih in pravnih) značilnosti zemljišča in izkazanih interesov lastnikov v ozir vzeti tudi bodoče stanje nepremičnine.
STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084027
ZIZ člen 270. ZPP člen 110, 110/2.
izvedensko mnenje – rok za podajo pripomb na mnenje izvedenca – pogoji za izdajo začasne odredbe
Relevantno je, da je izkazano, da je toženec aktivno deloval v smeri preprečitve ali oteževanja poplačila tožnice po vložitvi tožbe. Časovni razmak med razpolaganjem s premoženjem in trenutkom vložitve predloga za izdajo začasne odredbe ni odločujoč.
Pri navideznih pogodbah je podan le zunanji dejanski stan pogodbe. Stranki zavestno in hote v pisni obliki zapišeta nekaj drugega, kot sta se dejansko dogovorili. Njuna pravno poslovna volja, izražena v zapisu pogodbe, je le navidezna, zaigrana. Obe hočeta, da posel velja le navzven, tako da pri drugih nastane zmotna predstava o njunem poslu. Hkrati se strinjata, da tak posel zanju ne velja.
Če je zapis pogodbeno dogovorjenega posojila le navidezen, je posojilojemalec dolžan vrniti posojilodajalcu le toliko, kot je od njega dejansko prejel.
razdrta pogodba – nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka – neupravičena pridobitev – pravila vračanja – obseg vrnitve – restitucija denarne vrednosti dosežene koristi – obogatitveno načelo – vrnitveno načelo
Kaj je nadomestitev dosežene koristi, je treba ustrezno interpretirati. Korist se namreč od trenutka, ko jo okoriščenec prejme, s časom lahko spremeni (poslabša, pokvari, poveča, izboljša). V našem pravu velja obogatitveno načelo, torej pravilo, da okoriščenec, če je v dobri veri, vrne le tisto, kar od stvari še ima oziroma nadomestke od stvari, če je z njo razpolagal. Če namreč stranka ni pripomogla k premiku premoženja s svojo krivdo, potem ne bi bilo primerno, da bi nosila posledice takega premika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084010
ZD člen 35.
vrnitev darila v zapuščino – obseg zapuščine – nujni dedič – napotitveni sklep – pravni interes – oblikovanje tožbenega zahtevka na vrnitev darila – pravilna oznaka nepremičnine
Zmotni so pritožbeni očitki, da tožnik zaradi odsotnosti napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča nima izkazanega pravnega interesa. Nujni dedič lahko v pravdi uveljavlja zahtevke zoper druge dediče tudi brez napotitvenega sklepa zapuščinskega sodišča.
ZIZ člen 17, 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. ZFPPIPP člen 409, 409/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - pravni učinki odpusta obveznosti - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete
Pravilno sicer pritožnik navaja, da odpust obveznosti učinkuje tako, da s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve. Vendar pri tem spregleda, da je bilo o terjatvi odločeno naknadno z izvršilnim naslovom.
Ob konkurenci pravil ZFPPIPP o odpustu obveznosti (ki so materialnopravne narave) in pravil o pravnomočnosti in načelu stroge formalne legalitete (ki sta procesnopravne narave), je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da tega ugovora v izvršilnem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati.