Tisti, ki uživa nepremičnino, ki je po podatkih zemljiške knjige last drugega, pa se ne prepriča, ali jo upravičeno uživa, čeprav bi se lahko prepričal z vpogledom v javno dostopni evidenci (kataster in zemljiško knjigo), ni dobroveren. Za nedobrovernost zadostuje že realna možnost seznaniti se z lastništvom nepremičnine ali njenega dela
Iz celotnega postopka izhaja, da dejansko določena preplačila obstajajo, vendar pa iz trditev tožeče stranke ne izhaja, da so prav tožniki, ki so sedaj navedeni v sodbi, tiste osebe, ki jim pripada preplačilo, zato je tožbo potrebno šteti kot nesklepčno.
Če sodišče meritorno razsodi po tožbi, ki je nerazumljiva ali nepopolna do te mere, da ni jasno, kaj je predmet spora, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
prenehanje najema poslovnega prostora – kršitev pogodbene obveznosti – vzpostavitev prejšnjega stanja – restitucija v naravi
Tožeča stranka bi morala toženo stranko najprej pozvati na izpolnitev obveznosti in če se tožena stranka na to ne bi odzvala oziroma svoje dolžnosti ne izpolnila, bi lahko to opravila namesto nje tožeča stranka.
Tožeča stranka bi lahko opravila le dela, na katera je bila v dopisu opozorjena tožena stranka in ta tega ne bi opravila in šele potem, ko bi bilo to opravljeno, bi lahko od tožene stranke zahtevala povračilo dejanskih stroškov.
motenje posesti – spor zaradi motenja – motilno ravnanje – soposest – sodno varstvo posesti
T
ožnik – soposestnik, ki je spremembe pri uporabi nepremičnine zaznal zaradi spremenjenega subjektivnega odnosa do solastne nepremičnine – pogostejši obiski hiše, spremenjen čas prihoda (objektivno gledano pa do spremembe načina izvrševanja posesti ni prišlo), do posestnega varstva ni upravičen. Spremenilo se je namreč izvrševanje soposesti na tožnikovi strani, posledica česar je tožnikov subjektivni občutek o spremembi objektivno nespremenjenega dejstva.
odškodninska odgovornost – pravno priznana škoda – duševne bolečine zaradi smrti nerojenega otroka – posredni oškodovanci – izguba nerojenega otroka v prometni nesreči
Na splošni ravni ni mogoče izključiti, da bi zakoncu neposredne oškodovanke pripadla odškodnina za premoženjsko škodo. Iz tožnikove tožbe izhaja, da je bilo z nedopustnim posegom poškodovalca poseženo ne le v ženino premoženje ampak tudi v njegovo premoženje (bodisi posebno bodisi skupno v smislu določb ZZZDR).
V obravnavani zadevi je bila objekt protipravnega napada tožnikova žena in nerojeni otrok, ki ga je nosila in ki se prav zaradi tega protipravnega posega ni rodil živ. Z nedopustnim posegom poškodovalca je bila tako napaden čustvena povezava med tožnikom in še nerojenim otrokom. Nerazumno bi bilo delati razliko med čustveno povezavo očeta z otrokom tik pred njegovim rojstvom in enako povezavo tik po rojstvu.
kmetijsko zemljišče – promet s kmetijskimi zemljišči – prodaja kmetijskega zemljišča – rok za vložitev tožbe za sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižne listine – rok za odobritev pravnega posla
Tožba za sklenitev pogodbe z izstavitvijo zemljiškoknjižne listine, ki jo ima na razpolago kupec, ki je pravočasno sprejel ponudbo prodajalca za prodajo kmetijskega zemljišča, ni vezana na rok iz 22. člena ZKZ.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina
Glede na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-207/08, Up-2168/08 z dne 18.03.2010, da je 25. člen ZVPSBNO v neskladju z Ustavo, kolikor ne ureja tudi položaja oškodovancev, katerim je kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja prenehala pred 1.1.2007, pa do takrat niso vložili zahteve za pravično zadoščenje na mednarodno sodišče, se do odprave ugotovljenega neskladja v pravdnih postopkih zaradi plačila denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo kot posledico domnevne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je prenehala pred 1.1.2007, glede meril za ugotovitev kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter glede višine in določitve pravičnega zadoščenja uporabljajo določbe ZVPSBNO.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062963
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2. OZ člen 190. SPZ člen 68, 72.
obstoj ekonomske skupnosti – uporabnina za poslovni prostor – neupravičena obogatitev – skupna lastnina stanovanja – neurejeno zemljiškoknjižno stanje
Delno pokrivanje stroškov v zvezi s skupnim premoženjem, skupnim, sicer ločenim bivanjem v hiši, ob medsebojnem dogovoru o pokrivanju stroškov, ne nudi podlage za obstoj ekonomske skupnosti.
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da ni obogatitve, ker poslovnega prostora ne koristi sam, saj je imel glede na to, da je sam razpolagal s ključi, možnost z njim razpolagati.
Pritožnica, ki je kot odvetnica po uradni dolžnosti zastopala nasprotno udeleženko v postopku za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico brez privolitve, je upravičena do vrnitve plačane takse za to pritožbo, s katero je uspela, v znesku 20,40 EUR, vendar pa ne v okviru stroškov tega pritožbenega postopka, ampak po postopku in na način, kot to določa ZST-1.
Predhodno pisno opozorilo najemniku, ki krši najemno pogodbo, je predpisano z namenom najemniku omogočiti, da v danem roku odpravi kršitev in pogodbo vzdrži v veljavi. Ta namen je mogoče doseči zgolj z opozorilom, ki je jasno in razumljivo ter vsebuje vse tri predpisane sestavine; opis kršitve najemne pogodbe, način odprave kršitve oz. odpovednega razloga in primeren rok za odpravo kršitve.
Tožnica zatrjuje sklenitev pogodbe za določen čas, zato bi moral biti čas trajanja najema (njena bistvena sestavina) izražen v pisni obliki, kot je predpisana za veljavno sklenitev najemne pogodbe.
ZPP člen 12, 339, 339/2, 339/2-8, 408, 414. ZBPP člen 26, 26/5, 26/5-1. ZZZDR člen 106a.
pomoč prava neuki stranki – oprostitev plačila stroškov postopka – pooblastila sodišča v sporih iz razmerij med starši in otroki – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dovoljena pritožbena novota
Laično stranko, ki se na poziv sodišča, naj založi predujem za izvedenca, odzove s trditvijo, da nima denarja, mora sodišče opozoriti na pravice, ki ji jih daje ZBPP.
Določitev preživnine ne more temeljiti na natančnem matematičnem izračunu vsakodnevnih stroškov, temveč mora biti ocena potreb ml. upravičencev posledica logične in celovite ocene vseh potrebnih stroškov preživljanja.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - sporazum o krajevni pristojnosti – bistvena kršitev
Stranki se lahko v primeru, ko zakon ne določa izključne pristojnosti kakšnega sodišča, sporazumeta, da jima na prvi stopnji sodi sodišče, ki ni krajevno pristojno, če je to sodišče tudi stvarno pristojno. V takšnem primeru lahko upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. Pri tem mora v predlogu za izvršbo določno označiti listino o sporazumu o pristojnosti.
vzročna zveza – osebne lastnosti oškodovanca – podlaga za odgovornost
Sodišče prizna denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo le, če spozna, da glede »na okoliščine primera to opravičujejo«, pri čemer mora priznati pravično denarno odškodnino. Pravno pravilo tako zahteva celovito presojo okoliščin konkretnega primera, kar pomeni, da je treba upoštevati tudi posebne lastnosti oškodovanca, če to narekujejo posebne okoliščine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060136
OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7, 8, 212, 337.
poškodba vozila pri nalaganju za odvoz - povzročitev škode – podlage za odgovornost – predpostavke odškodninske odgovornosti – obstoj škode – dokazna ocena – trditveno in dokazno breme
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil desni blatnik tožnikovega vozila poškodovan že pred sestavo odredbe za odvoz, pri čemer je možno, da so bile na vozilu še druge poškodbe, ki jih redar na skici ni označil, je pravilen zaključek, da tožniku nastanka škode ni uspelo dokazati. Ker ena izmed predpostavk odškodninske odgovornosti ni podana, je sodišče prve stopnje zahtevek tožnika pravilno zavrnilo.