V sporih zaradi motenja posesti je poleg ostalih predpostavk potrebno obravnavati tudi vprašanje, ali je dejanje samovoljno in protipravno. Protipravnost je objektivni element motenja posesti in je odločilnega pomena, saj motenje z dejanji, ki niso protipravna in imajo podlago v zakonu, ni mogoče.
vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe – revizija – ovira za vpis
Podlaga za vknjižbo je pravnomočna sodna odločba in prav na podlagi take sodbe je zemljiškoknjižno sodišče vpise v zemljiški knjigi opravilo. Dejstvo, da je pritožnik vložil izredno pravno sredstvo – revizijo zoper pravnomočno sodbo ne predstavlja nobene ovire za vpise.
Pri presoji zamude z izpolnitvijo obveznosti iz naslova deliktne odgovornosti je treba upoštevati določbo 2. odst. 324. čl. ZOR, pri presoji zamude z izpolnitvijo obveznosti na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe pa še določbo 919. čl. ZOR.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – spremenjene razmere – okoliščine, nastale po vložitvi tožbe
Za odločitev o zahtevku za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju niso pomembne le razmere od sklenitve pogodbe do vložitve tožbe, ampak tudi razmere po vložitvi tožbe do konca glavne obravnave.
pogoji za izdajo zamudne sodbe – pravilnost vročitve – novelirana ureditev vročanja v ZPP-D
Pritožnici je bilo sicer tako 1. kot 2.10.2008 puščeno obvestilo o prispelem pismu, vendar pa opozorila v obvestilih niso bila v skladu z noveliranim 142. členom ZPP, prav tako pa vročevalec po izteku 15-dnevnega roka pisanja ni pustil v hišnem oz. izpostavljenem predalčniku, pač pa je bilo pismo vrnjeno sodišču.
sklep o dedovanju – volilo – določitev volilojemnika – obseg zapuščine – volilo iz zapuščine
Zapuščinsko sodišče bi moralo v sklepu o dedovanju navesti volilojemnika in natančen opis njegove pravice, a ta obvezna sestavina je del sklepa o dedovanju zgolj v primeru, če pripada volilojemniku pravica iz zapuščine.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0062963
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2. OZ člen 190. SPZ člen 68, 72.
obstoj ekonomske skupnosti – uporabnina za poslovni prostor – neupravičena obogatitev – skupna lastnina stanovanja – neurejeno zemljiškoknjižno stanje
Delno pokrivanje stroškov v zvezi s skupnim premoženjem, skupnim, sicer ločenim bivanjem v hiši, ob medsebojnem dogovoru o pokrivanju stroškov, ne nudi podlage za obstoj ekonomske skupnosti.
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da ni obogatitve, ker poslovnega prostora ne koristi sam, saj je imel glede na to, da je sam razpolagal s ključi, možnost z njim razpolagati.
Predhodno pisno opozorilo najemniku, ki krši najemno pogodbo, je predpisano z namenom najemniku omogočiti, da v danem roku odpravi kršitev in pogodbo vzdrži v veljavi. Ta namen je mogoče doseči zgolj z opozorilom, ki je jasno in razumljivo ter vsebuje vse tri predpisane sestavine; opis kršitve najemne pogodbe, način odprave kršitve oz. odpovednega razloga in primeren rok za odpravo kršitve.
Tožnica zatrjuje sklenitev pogodbe za določen čas, zato bi moral biti čas trajanja najema (njena bistvena sestavina) izražen v pisni obliki, kot je predpisana za veljavno sklenitev najemne pogodbe.
tožba za nedopustnost izvršbe – ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi – predlog za ustavitev izvršbe - procesna predpostavka – pravni interes – zavrženje tožbe – učinki odločbe upravnega organa – javno dobro
Tožnik bo dejstvo, da je sporna nepremičnina sedaj javno dobro v lasti Republike Slovenije, lahko (oziroma celo moral) uveljavljati v ugovoru, ki ga bo najprej presojalo izvršilno sodišče. Pravilno je zato stališče, za tožbo (zaenkrat še) nima pravnega interesa.
Predhodni ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi je procesna predpostavka za vložitev tožbe za nedopustost izvršbe .
odškodninska odgovornost države - povzročitev škode – podlage za odgovornost – protipravnost policijskega postopka – uporaba lisic
Ob dejstvih, da se tožnica ni hotela identificirati, da se je policijskemu postopku upirala in glede na objektivne okoliščine, ki so kazale na njeno begosumnost, je bila uporaba kovinskih lisic zakonita. Protipravnosti ravnanja zato ni.
Določitev preživnine ne more temeljiti na natančnem matematičnem izračunu vsakodnevnih stroškov, temveč mora biti ocena potreb ml. upravičencev posledica logične in celovite ocene vseh potrebnih stroškov preživljanja.
Izjava o odpovedi dediščini je nepreklicna; dedič, ki se je dediščini odpovedal, lahko zahteva razveljavitev izjave o odpovedi le pod zakonskimi pogoji, in sicer s posebno tožbo v pravdnem postopku.
prenehanje najema poslovnega prostora – kršitev pogodbene obveznosti – vzpostavitev prejšnjega stanja – restitucija v naravi
Tožeča stranka bi morala toženo stranko najprej pozvati na izpolnitev obveznosti in če se tožena stranka na to ne bi odzvala oziroma svoje dolžnosti ne izpolnila, bi lahko to opravila namesto nje tožeča stranka.
Tožeča stranka bi lahko opravila le dela, na katera je bila v dopisu opozorjena tožena stranka in ta tega ne bi opravila in šele potem, ko bi bilo to opravljeno, bi lahko od tožene stranke zahtevala povračilo dejanskih stroškov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064082
ZPP člen 81, 418. ZZZDR člen 85, 85/1.
tožba na razvezo zakonske zveze – smrt tožene stranke – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka z dediči – pomanjkanje pravdne sposobnosti – zavrženje tožbe
Ker v postopku za razvezo zakonske zveze v primeru smrti tožene stranke zakon ne predvideva nadaljevanja postopka z njenimi dediči, kot je to v primeru smrti tožeče stranke, je treba takšno tožbo zavreči.
dolg zapuščine – pogrebni stroški – obseg zapuščine – trenutek ugotavljanja vrednosti zapuščine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotavljalo višino sredstev na spornem bančnem računu v trenutku zapustničine smrti. Pri stroških za zapustničin pogreb gre za dolg zapuščine, ki po naravi stvari nastanejo šele po smrti, zato za ugotavljanje zapuščinske mase ob smrti niso pomembni.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060115
Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 1095, 1095/2, 1100, 1103, 1104.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - spor o škodi iz prometne nesreče v tujini - pravo, ki ga je treba uporabiti - pravo kraja prometne nesreče - hrvaško pravo - tuja sodna praksa - višina odškodnine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine - povrnitev premoženjske škode - tuja pomoč
Tudi po hrvaškem pravu je treba pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevati vse okoliščine primera, v konkretnem primeru tudi dejstvo, da tožnica živi v Republiki Sloveniji, torej v okolju z višjim življenjskim standardom in da je tudi tožena stranka iz Republike Slovenije.
Če sodišče meritorno razsodi po tožbi, ki je nerazumljiva ali nepopolna do te mere, da ni jasno, kaj je predmet spora, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.