pogodba o naročniškem razmerju - plačilo naročnine za telefonski priključek – zavezanec za plačilo – odgovornost lastnika stanovanja – odgovornost najemnika – prevzem dolga
Najemna pogodba, na podlagi katere se je najemnica zavezala plačevati naročnino za telefonski priključek namesto toženca, učinkuje le v razmerju med tožencem in najemnico, saj toženec ni trdil, da je tožnica privolila v najemničin prevzem toženčevega dolga (le v tem primeru bi bil toženec prost obveznosti plačevanja računov tožnice).
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 56. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366.
ugovor tretjega - stroški postopka
Ugovor tretjega je pravno sredstvo, ki je predvideno le v izvršilnem postopku, zato je njegov uspeh odvisen od tega, ali mu upnik nasprotuje ali ne, od tega pa je odvisna tudi povrnitev ugovornih stroškov. Utemeljenost oziroma neutemeljenost ugovora tretjega, ki je bil v izvršilnem postopku pravnomočno zavrnjen zaradi nasprotovanja upnika (65. člen ZIZ), presoja pravdno sodišče, v kolikor tretji vloži tožbo na nedopustnost izvršbe. Četudi tretji v pravdi uspe, slednje po mnenju pritožbenega sodišča na povrnitev izvršilnih stroškov ne more vplivati.
nova dejstva in dokazi – bistvena kršitev določb postopka – splošna pravila za odmero sankcij – obrazložitev
Ker je bil obdolženec v zahtevi skladno z določbo 4. odstavka 114. člena ZP-1 opozorjen, da mora do odločitve o prekršku navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih kasneje ne bo več mogel uveljavljati, višje sodišče, glede na določbo 3. odstavka 157. člena ZP-1, ni moglo upoštevati pritožbenih navedb, ki se nanašajo na okoliščine, ki vplivajo na odmero globe, saj bi ta dejstva moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje in iz pritožbenih navedb tudi niso razvidni razlogi, na podlagi katerih bi višje sodišče lahko zaključilo, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljaviti že v postopku na prvi stopnji.
Sodišče prve stopnje pa v obrazložitvi sodbe okoliščin, ki vplivajo na odmero globe, ni konkretno navedlo in ocenilo, temveč je pri obrazložitvi odmere globe, ki jo je izreklo precej nad predpisanim specialnim minimumom, naštelo le okoliščine iz 2. odstavka 26. člena ZP-1, ki so bile upoštevane pri odmeri globe (teža prekrška, stopnja obdolženčeve odgovornosti, nastale posledice). Sodišče bi moralo v obrazložitvi sodbe obrazložiti, kateri razlogi so bili zanj odločilni, ko je odmerilo višjo globo od najnižje predpisane, in obrazložiti vse okoliščine konkretnega primera in navesti kakšna je bila po oceni sodišča konkretna teža storjenega prekrška in kateri so bili tisti konkretni razlogi, ki so narekovali odmero globe.
URS člen 29, 29-3. ZP-1 člen 90, 90/1, 114, 114/4, 155, 155/1, 155/1-6.
hitrost vožnje – pravna jamstva v kazenskem postopku – smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – zaslišanje obdolženca – pravice obdolženca – bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen dokaz
S tem ko je sodišče prve stopnje o obdolženčevi odgovornosti odločilo, ne da bi ga seznanilo z dokazi, na katere je v odločilni meri oprlo svojo odločitev, je bila obdolžencu kršena pravica do obrambe, ki sodi med z Ustavo določene človekove pravice in temeljne svoboščine, saj se je sodišče pri svoji odločitvi o obdolženčevi odgovornosti bistveno oprlo na zapisnik o opravljeni meritvi in fotografijo, torej na obremenilna dokaza, s katerima se obdolžencu dokazuje prekoračitev dovoljene hitrosti pri vožnji skozi naselje.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 356.
ustavitev izvršbe – ugovor po izteku roka zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog dolžnika za odlog izvršbe – predpostavke za odlog izvršbe
Sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev v obrazložitvi sklepa ni z ničemer obrazložilo, ko ni navedlo ne dejanske, ne pravne podlage za sprejeto odločitev. Neobrazložene odločitve ni mogoče preizkusiti, s tem pa tudi ne odgovoriti na tozadevne pritožbene navedbe dolžnice.
Starost dolžnice in posledično njena pridobitna nesposobnost niso posebne okoliščine v smislu drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki bi opravičevale odlog izvršbe.
OZ člen 288, 376, 1060. ZIZ člen 15. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 365, 365-2, 366. ZustS člen 1, 1/3.
opisno določene zakonske zamudne obresti v izvršilnem naslovu – ne ultra alterum tantum - uporaba določil zakona – obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča
Ker so obresti v izvršilnem naslovu določene zgolj opisno, mora izvršilno sodišče v izvršilnem postopku odločiti o tem, kakšne so te zakonske zamudne obresti, pri tem pa uporabiti zakonska določila, ki urejajo višino zamudnih obresti, vključno s pravilom ne ultra alterum tantum. Ker so v izvršilnem naslovu določene zakonske zamudne obresti od 19.10.1999 dalje do plačila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-300/04 z dne 02.03.2006, s katero je Ustavno sodišče delno razveljavilo določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika – OZ, v kolikor se ta nanaša na tek zamudnih obresti iz obligacijskih razmerij nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 01.01.2002. Sodišče prve stopnje je moralo upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS US U-I 300/2004 z dne 2.3.2006, upoštevaje določbo tretjega odstavka 1. člena Zakona o ustavnem sodišču – ZustS, v skladu s katero so odločbe ustavnega sodišča obvezne. Tudi konkretna odločba zato predstavlja splošni pravni akt, ki ga morajo sodišča po uradni dolžnosti upoštevati pri odločanju.
izvršba na nepremičnino – nepremičninska izvršba – pristop k že začeti izvršbi – zaznamba sklepa o izvršbi - sklep o domiku – ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – več sredstev in predmetov izvršbe
Materialnopravno podlago za izpodbijano odločitev predstavlja 171. člen ZIZ, ki določa, da novi upnik, ki predlaga izvršbo na isto nepremičnino dolžnika, za katero že teče nepremičninska izvršba, pristopi k že začetemu izvršilnemu postopku drugega upnika, ki je nepremičninsko izvršbo zoper istega dolžnika začel prej. Izvršilni postopki različnih upnikov zoper istega dolžnika na isto nepremičnino kot predmet izvršbe tako ne morejo teči ločeno in vzporedno. In ker je k začeti izvršbi mogoče pristopiti do pravnomočnosti sklepa o domiku nepremičnine kupcu (tretji odstavek 171. člena ZIZ), predmetna izvršba pa še ni v tej fazi postopka.
KZ-1 člen 205, 205/1, 205/1-1, 205/3, 220, 220/1. ZKP člen 358.
velika tatvina – poškodovanje tuje stvari - navidezni realni stek – zavestna sestavina direktnega naklepa glede kvalifikatornih okoliščin pri veliki tatvini – zavest o veliki vrednosti stvari
V kolikor storilec kaznivega dejanja tatvine stvar iz tega kaznivega dejanja uniči, ni realnega steka med kaznivima dejanjema tatvine in poškodovanja tuje stvari.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o predlogu za izdajo začasne odredbe, ni pa odločilo o zahtevku tožene stranke, ki se nanaša na povrnitev stroškov za sestavo odgovora na predlog za izdajo začasne odredbe. Iz tega razloga se pritožba tožene stranke, ki se nanaša na prijavljene stroške, šteje za predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.
ZDR člen 85. ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/3.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev
Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe je, da upnik izkaže verjeten obstoj terjatve. V konkretnem primeru obstoj tožničine terjatve ni verjetno izkazan, saj iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi tožena stranka izpodbijano redno odpoved o zaposlitvi podala iz očitno neutemeljenih razlogov ali da bi bila odpoved očitno nezakonita (na primer ker bi bila podana po izteku zakonsko določenih rokov).
obnova postopka – predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti – razlogi za obnovo – napačna vročitev
Kršitev procesnih pravil o vročanju, ki so bile že presojane v postopku za razveljavitev klavzule pravnomočnosti, stranka ne more uveljaviti kot dopusten obnovitveni razlog.
ZOdvT člen 21, 22, 22/2. ZDZdr člen 68. ZPP člen 163.
stroški postopka – prisilna hospitalizacija – določitev vrednosti predmeta
Odvetniški stroški zagovornika po 68. členu Zakona o duševnem zdravju, ko gre za prisilno hospitalizacijo, se odmerijo po 2. odstavku 22. člena Zakona o odvetniški tarifi. Ni mogoče uporabiti 21. člena Zakona o odvetniški tarifi za osnovo izračuna višine teh stroškov, ker po Zakonu o duševnem zdravju takse ni, zato Zakon o sodnih taksah tega primera ne ureja.
odpravnina – osnova za odpravnino – nadomestilo plače za delo na drugem ustreznem delu
Ker nadomestilo plače zaradi dela na drugem ustreznem, a nižje plačanem delovnem mestu, ne predstavlja plačila za opravljanje v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenega dela, ampak ima značaj samostojne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se ne všteva v osnovo za odmero odpravnine.
začasna odredba – sklep o začasni odredbi – sklep o izvršbi – ugovor
O ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, ki ima učinek sklepa o izvršbi, ne odloča pritožbeno sodišče, ampak sodišče, ki je izdalo sklep začasni odredbi.
Za dopolnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne velja rok, ki je določen za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Dopolnitev se lahko vloži do razpisa naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, v dopolnitvi lahko stranka brez omejitev in grožnje prekluzije navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Institut poprave sodbe ni namenjen odpravi napak pri vsebinskem odločanju oz. pri oblikovanju volje sodišča, ampak odpravi napak pri pisni izdelavi odločbe oz. sestavljanju prepisa odločbe.
ZPP člen 394, 394/1, 394/1-10. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ člen 317, 317/1.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi
Predlog za obnovo postopka, v katerem tožnik uveljavljal obnovitveni razlog, ki naj bi dokazoval, da tožniku v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano ravnanje nima vseh znakov kaznivega dejanja, ni utemeljen, saj je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana tudi na podlagi drugega utemeljenega razloga za odpoved (po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR). To pomeni, da tudi uspešno uveljavljeni obnovitveni razlog ne bi povzročil za tožnika ugodnejše odločitve.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 132, 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost – protipravno dejanje – nematerialna škoda – duševne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tožena stranka je za škodo v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki so bile posledica kršitve pravic iz delovnega razmerja, odškodninsko odgovorna. Njeno ravnanje, ki je povzročilo škodo, je bilo protipravno, izdala je namreč sklep o prenehanju delovnega razmerja, katerega nezakonitost je bila pravnomočno ugotovljena.
ZDR člen 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 261, 261/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožniku je bilo v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano, da je z opustitvijo dolžnega ravnanja izpolnil vse znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Bistveni znak tega kaznivega dejanja je namen storilca, da sebi ali komu drugemu pridobi kakšno premoženjsko korist ali da komu prizadene škodo, takšnega namena tožnika tožena stranka ni dokazala, zaradi česar odpoved ni zakonita.
javni uslužbenec – policist – sklep o prenehanju delovnega razmerja – kaznivo dejanje – pravnomočna sodba – pravna posledica obsodbe
Tožena stranka je izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi obvestila Okrožnega tožilstva v Parizu, da je bila tožeča stranka obsojena na osem mesecev zaporne kazni, od tega štiri mesece pogojno. Takšen sklep bi bil utemeljen le, če bi bila tožeča stranka pravnomočno obsojena naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in če bi bila tudi obsojena na nepogojno zaporno kazen v trajanju več kot tri mesece. V konkretnem primeru pa izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala, da je sodba, s katero je bila tožeča stranka obsojena, postala pravnomočna.