javni uslužbenec – policist – sklep o prenehanju delovnega razmerja – kaznivo dejanje – pravnomočna sodba – pravna posledica obsodbe
Tožena stranka je izdala sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi obvestila Okrožnega tožilstva v Parizu, da je bila tožeča stranka obsojena na osem mesecev zaporne kazni, od tega štiri mesece pogojno. Takšen sklep bi bil utemeljen le, če bi bila tožeča stranka pravnomočno obsojena naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in če bi bila tudi obsojena na nepogojno zaporno kazen v trajanju več kot tri mesece. V konkretnem primeru pa izpodbijani sklep o prenehanju delovnega razmerja ni utemeljen, ker tožena stranka ni dokazala, da je sodba, s katero je bila tožeča stranka obsojena, postala pravnomočna.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 132, 179, 179/1, 179/2.
odškodninska odgovornost – protipravno dejanje – nematerialna škoda – duševne bolečine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tožena stranka je za škodo v obliki duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki so bile posledica kršitve pravic iz delovnega razmerja, odškodninsko odgovorna. Njeno ravnanje, ki je povzročilo škodo, je bilo protipravno, izdala je namreč sklep o prenehanju delovnega razmerja, katerega nezakonitost je bila pravnomočno ugotovljena.
Če udeleženec zemljiškoknjižnega postopka trdi, da se opravljeni vpis ne sklada z listino, na podlagi katere je bil vpis predlagan, ne pa, da se ne sklada s sklepom zemljiškoknjižnega sodišča, ki je vpis dovoljeval, ni mogoče uporabiti določb ZZK-1, ki urejajo odpravo pomotnega vpisa. Te določbe pridejo v poštev zgolj, če se opravljeni vpis v zemljiški knjigi ne sklada z dovoljenim vpisom.
Za dopolnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne velja rok, ki je določen za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Dopolnitev se lahko vloži do razpisa naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, v dopolnitvi lahko stranka brez omejitev in grožnje prekluzije navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.
Institut poprave sodbe ni namenjen odpravi napak pri vsebinskem odločanju oz. pri oblikovanju volje sodišča, ampak odpravi napak pri pisni izdelavi odločbe oz. sestavljanju prepisa odločbe.
Tožnik je upravičen do odpravnine v višini, kot je zapisana v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, četudi presega odpravnino, do katere bi bil upravičen na podlagi zakona.
ZDR člen 88, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103. ZZRZI člen 40, 40/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – poslovni razlog – razlog invalidnosti – komisija za ugotavljanje podlag za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni v tem, da bi zaradi ekonomskih razlogov prenehala potreba po tožnikovem delu, ampak v tem, da mu tožena stranka kot invalidu III. kategorije invalidnosti ni mogla zagotoviti zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu. Utemeljenost tega razloga za odpoved je ugotovila pristojna komisija, tako da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kljub temu da tožena stranka ni dokazovala (niti dokazala) obstoja poslovnega razloga.
odpravnina – osnova za odpravnino – nadomestilo plače za delo na drugem ustreznem delu
Ker nadomestilo plače zaradi dela na drugem ustreznem, a nižje plačanem delovnem mestu, ne predstavlja plačila za opravljanje v pogodbi o zaposlitvi dogovorjenega dela, ampak ima značaj samostojne dajatve iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, se ne všteva v osnovo za odmero odpravnine.
ZDR člen 130. ZJU člen 92, 92/1. ZPSDP člen 8. Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/1, 7.
javni uslužbenec – stroški prevoza na delo in z dela – javni prevoz – kilometrina
Četudi tožnik za celotno pot od doma do službe nima na voljo javnega prevoza, mu tožena stranka ni dolžna plačati kilometrine za celotno pot, ampak mu je dolžna povrniti stroške javnega prevoza, za preostanek poti (kjer ni možnosti javnega prevoza) pa plačati kilometrino.
začasna odredba – sklep o začasni odredbi – sklep o izvršbi – ugovor
O ugovoru zoper sklep o začasni odredbi, ki ima učinek sklepa o izvršbi, ne odloča pritožbeno sodišče, ampak sodišče, ki je izdalo sklep začasni odredbi.
ZNP člen 37. ZPP člen 350, 350/2, 366. ZZK-1 člen: 120, 120/2, 148, 149, 149/5, 161, 161/3, 161/3-2.
vknjižba služnostne pravice – presoja listine, ki je podlaga za vpis – izvensodna poravnava – napake volje
V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo formalnosti postopka. Zemljiškoknjižno sodišče zato ne more preverjati pravilnosti listine, ki je podlaga za vknjižbo oziroma presojati veljavnost pravnega posla. V kolikor pritožnik meni, da je sklenil izvensodno poravnavo v zmoti, mora napake volje uveljavljati v pravdnem postopku.
pritožba – pooblastilo za zastopanje – brezplačna pravna pomoč
Odvetnica, ki je bila po odločbi sodišča določena za nudenje brezplačne pravne pomoči, v postopku pred delovnim sodiščem na prvi stopnji ni predložila pooblastila za zastopanje. Ker pooblastila ni predložila niti k pritožbi, kljub temu da je bila na to opozorjena v pravnem pouku izpodbijane sodbe, se pritožba šteje za nedovoljeno.
razmerja med starši in otroci – pravice in dolžnosti staršev in otrok – dodelitev otrok – dolžnost preživljanja – višina preživnine
Odločilna dejstva, na podlagi katerih sodišče odloči o dodelitvi otrok so: objektivne okoliščine bivanja in življenja, primernost (ustreznost) obeh staršev ter volja otrok.
Način, kako sta starša poskrbela za oba otroka do izdaje sodbe, ni relevanten z vidika, kako je njuna obveznost določena v prihodnje. Edini zakonit način plačevanja preživnine za otroka je ta, da se preživnina plačuje v denarju.
Dolžnik pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, le če sta obe terjatvi zapadli. Le v tem smislu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj. Izjava o pobotu, ki je dana v času, ko se še niso stekli pogoji za pobot, tako nima učinkov. Na njuni podlagi torej ne pride do prenehanja obveznosti.
KZ-1 člen 57, 307, 307/1. ZOro-1 člen 4, 4/1, 25, 28, 28/2, 81, 81/1, 81/1-7. ZKP člen 92, 92/2, 92/2/1-6, 95, 95/4, 98, 98/1, 372, 372-1, 383, 383/1.
kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja – znaki prekrška – protipravna hramba vojaškega orožja
Stališče pritožbe, da dejanje obdolženca nima zakonskih znakov kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja po prvem odstavku 307. člena KZ-1, temveč kvečjemu znake prekrška iz 7. točke prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju, v kolikor gre za protipravno hrambo orožja, ni pravilna. Obdolženec je protipravno hranil vojaško orožje, katerega promet posamezniku ni dovoljen, v 7. točki prvega odstavka 81. člena Zakona o orožju pa je sankcionirana tista hramba orožja, ki ni skladna z določbami 25. člena Zakona o orožju, ki določajo način hrambe, ki mora biti tak, da orožje ne pride v roke neupravičeni osebi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062886
OZ člen 198. SPZ člen 66.
uporabnina za nezmožnost uporabe solastnega dela nepremičnine – plačilo uporabnine – korist od uporabe nepremičnine – uporaba tuje stvari v svojo korist – substancirano prerekanje – obrazloženo prerekanje
Tožnica ne uživa posesti nepremičnine na svojem solastninskem deležu, ker ji je toženec uporabo hiše prepovedal. Zato je upravičena do odmene za uporabo njenega solastnega deleža.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0062361
ZKZ člen 23. OZ člen 512.
predkupna pravica po ZKZ – kršitev predkupne pravice – razveljavitev prodajne pogodbe – sklenitev prodajne pogodbe
Predkupnemu upravičencu, ki mu je bila predkupna pravica po ZKZ kršena, OZ v prvi vrsti nalaga s tožbo izpodbijati prodajno pogodbo, na podlagi katere je bila njegova predkupna pravica kršena. Šele, če je njegovemu tožbenemu zahtevku ugodeno in prodajna pogodba razveljavljena, je mogoče ugoditi tožbenemu zahtevku na sklenitev pogodbe.
premoženjska škoda – izgradnja kanalizacijskega omrežja – pogoji za priključitev na kanalizacijsko omrežje – vzročna zveza – prekinitev vzročne zveze - pasivna legitimacija – prepoved škodovanja drugemu - neminem laedere
Vzročna zveza med nedopustnim zavajanjem, da bo uporabnik kanalizacije odvajal komunalne vode v določen jašek javne kanalizacije in škodo, nastalo zaradi izgradnje neuporabne interne kanalizacije, je prekinjena z nedopustnim ravnanjem uporabnika javne kanalizacije, ki je interno kanalizacijo zgradil v nasprotju s soglasjem za priključitev na kanalizacijo.
obnova postopka – obnovitveni razlog - novi dokazi – pogoj za dovolitev obnove postopka – potrebna skrbnost – brez svoje krivde
Obnova postopka se sme dovoliti samo, če stranka brez svoje krivde ni mogla navajati dejstev oz. uporabiti dokazov, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo.