prenehanje družbe po skrajšanem postopku – izbris iz sodnega registra – prehod obveznosti izbrisane družbe na družbenika
Iz podatkov o sodnem registru je razvidno, da so skladno s 1. odst. 425. člena ZGD-1 obveznosti izbrisane družbe prešle na družbenika P. A. Z., to je novo toženo stranko. Ker je tožeča stranka predlog za nadaljevanje postopka vložila pred iztekom enoletnega roka iz 2. odst. 425. člena ZGD-1, je odločitev prvostopenjskega sodišča o nadaljevanju pravde zoper družbenika skladna z navedenim zakonskim določilom.
Tožena stranka kot podjetnik posameznik nima pravice do oprostitve plačila sodnih taks za vse vloge, ampak le za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka. Ker odgovor na tožbo med te vloge ne sodi, predlog za oprostitev plačila sodnih taks v zvezi z odgovorom na tožbo ni utemeljen.
ZDR člen 109. OZ člen 299, 299/1, 378. Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko predelovalne dejavnosti Slovenije člen 18.
odpravnina – obročno plačilo
Upoštevaje, da obročno plačilo odpravnine nima zakonske podlage in da sporazum o obročnem plačilu odpravnine med strankama ni bil sklenjen, ima tožnica pravico do enkratnega izplačila odpravnine.
ZUP člen 62, 62/1, 87, 89, 89/3, 92, 92/2. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZPIZ-1 člen 252, 252/2. Uredba o upravnem poslovanju člen 171, 171/3. Splošni pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve člen 20, 20/2.
vročanje v tujino – mednarodna povratnica – prepozna tožba
Vročitev upravne odločbe fizični osebi v tujino, ki je opravljena neposredno naslovniku z mednarodno povratnico (roza barve z oznako AR) in je vročena naslovnikovi ženi, je pravilna, ker se po 2. odstavku 92. člena ZUP fizičnim osebam v tujini lahko vroča tudi neposredno, pri tem pa se vročitev ne opravlja po določbi 87. člena ZUP, ki velja le za vročanje na območju Slovenije, temveč na podlagi mednarodnih poštnih standardov, po katerih se priporočena pisma vročajo naslovniku osebno na naslov, če to ni mogoče, pa se vročijo enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem pošiljk.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, četudi gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, jo mora delodajalec upoštevati. Delavca ne more prisiliti, da ostane v delovnem razmerju niti se ne more sklicevati na dejstvo, da je po prejemu odpovedi delavca sam odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca lahko le v sporu, ki ga sproži delavec, ugovarja, da odpoved ni zakonita oziroma da niso podani pogoji za izplačilo odpravnine in odškodnine.
Tožnica bi tožbo morala vložiti v roku 30ih dni po izteku roka, ki ga je imela na voljo tožena stranka, da odloči o njeni zahtevi za varstvo pravic za ugotovitev nezakonitosti aneksa k pogodbi o zaposlitvi v zvezi s prevedbo in določitvijo plačnega razreda. Ker tega roka ni spoštovala, ampak je tožbo vložila po tem, ko je tožena stranka (po izteku roka) odločila o zahtevi za varstvo pravic, tožba ni dopustna. Rok za sodno varstvo iz 204. čl. ZDR je prekluzivni materialni rok, zato kasnejša odločitev delodajalca o ugovoru delavca, sprejeta po preteku 30-dnevnega roka iz 2. odst. 204. čl. ZDR, delavcu ne more odpreti novega roka za sodno varstvo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Ker tožena stranka niti v odpovedi pogodbe o zaposlitvi niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedla (in dokazala), da je preverila možnost prezaposlitve tožnika oziroma da je ugotovila, da tožnika ni mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni zakonita.
Odločba o prevedbi naziva ne predstavlja odločbe o prvi razporeditvi po uveljavitvi ZJU oziroma odločbe o plači. Šele na podlagi sprejetega akta o sistemizaciji, ki je skladen z ZJU in podzakonskimi predpisi, je tožena stranka tožnika razporedila in mu z odločbo določila plačo. Na podlagi te odločbe je tožnik upravičen do izplačila plače, določene za uradniški naziv na podlagi odločbe o prevedbi naziva.
vrnitev v prejšnje stanje – nedopusten predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje, v katerem je tožena stranka le navajala, da zaradi odsotnosti ni bila zmožna podati odgovora na tožbo, odgovora za tožbo pa ni priložila, je nedopusten.
ZDR člen 85, 85/1. ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZIZ člen 272.
začasna odredba – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni mogoče izdati začasne odredbe na podlagi 85. čl. ZDR. Predlog za izdajo začasne odredbe za zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi v tem primeru ni utemeljen.
Za utemeljenost tožbenega zahtevka iz naslova razlike v plači med plačo, ki jo je tožnica prejemala, in plačo, do katere bi bila upravičena za delo, katerega naj bi dejansko opravljala, ne zadošča le ugotovitev, da je tožnica opravljala delo drugega delovnega mesta, ampak ji je morala to delo naložiti tožena stranka (delodajalec, nadrejeni delavec).
Vloga, ki se nanaša na štiri tožnice, se šteje za eno in ne za štiri vloge. Iz tega razloga stranskemu intervenientu za vsako tožnico pripada le ¼ nagrade za sestavo navedene vloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0062022
ZOR člen 154. ZGJS člen 53. ZJC člen 5, 8.
spor majhne vrednosti – pomanjkljiv pravni pouk - odgovornost upravljalca in lastnika javnih cest – odškodninska odgovornost koncendenta - subsidiarna odgovornost
Omejitev iz 1. odstavka 458. člena ZPP velja tudi v primeru, če izdana prvostopenjska sodba ne vsebuje popolnega pravnega pouka, v katerem bi sodišči stranki opozorilo na omejitev. Navedena opustitev strankam namreč ni mogla povzročiti nobenih škodljivih posledic.
Odgovornost subsidiarnega zavezanca po splošnih obligacijskih pravilih nastopi takoj, ko primarni zavezanec izpolnitev odkloni in se nikakor ne zahteva, da bi moral upravičenec najprej poskušati iztožiti terjatev od primarnega zavezanca.
Pristavka v 53. členu ZGJS „če s koncesijsko pogodbo ni dogovorjena drugačna vrsta odgovornosti“ ni mogoče razumeti tako, da lahko koncendent z učinkom za tretje svojo odgovornost za škodo prenese na koncesionarja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – kriteriji za izbiro presežnih delavcev
S tem, ko so se pogodbene stranke podjetniške kolektivne pogodbe v 18. členu te pogodbe dogovorile o načinu določanja presežnih delavcev, pri čemer uporabe tega člena niso omejile le na primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, je bila tožena strank ta člen dolžna spoštovati ne glede na to, koliko delavcem je nameravala podati odpoved. Iz tega razloga bi morala za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevati redno mesečno delovno uspešnost tožnika in ostalih primerljivih delavcev za zadnje tri mesece pred uvedbo postopka odpovedi, kot je določeno v podjetniški kolektivni pogodbi.
OZ člen 404. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5. ZGD člen 394.
regresni zahtevek delničarja izbrisane družbe - materialna predpostavka za utemeljenost regresnega zahtevka – solidarni dolžniki – aktivni delničar izbrisane družbe – pasivni delničar izbrisane družbe
Ker se tožeča stranka sklicuje na izpolnitev obveznosti upniku izbrisane družbe, je materialna predpostavka za utemeljenost regresnega zahtevka tožeče stranke, da sta imela tako tožeča stranka kot drugotožena stranka položaj aktivnega delničarja v izbrisani družbi. Samo v takšnem primeru je vzpostavljeno materialnopravno razmerje, ki daje tožniku upravičenje do sorazmernega poplačila od drugotožene stranke. S tem, ko se je sama tožeča stranka v trditvenih navedbah sklicevala med drugim tudi na svoj položaj kot pasivnega manjšinskega delničarja izbrisane družbe, je s tem zanikala materialnopravno razmerje do drugotožene stranke v smislu dveh solidarno odgovornih družbenikov upnikom izbrisane družbe.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2.
izpodbijanje v stečaju - izpodbijanje domneve obstoja objektivnega pogoja izpodbojnosti
Ker izpodbijana plačila toženi stranki niso bila izvršena izven časovnih mejah ugotovljene poslovne prakse med pravdnima strankama, je prvostopenjsko sodišče pravilno sklepalo na neizkazanost objektivnega pogoja izpodbojnosti, saj je tožena stranka na osnovi navedenih dejanskih ugotovitev uspela izpodbiti zakonsko domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
ZPP člen 242. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 5, 6, 7.
priča – potni stroški
Ker je na relaciji od pričinega delovnega mesta do zaslišanja na sodišču prve stopnje zagotovljen mestni promet kot najcenejše prevozno sredstvo, je priča upravičena le do povrnitve potnih stroškov v višini cene vozovnice za mestni promet v obe smeri, ne pa v višini cene vožnje s taksijem.
Ker pri tožniku, ki je star 55 let in 6 mesecev, ni podana I. kategorija invalidnosti ali II. kategorija invalidnosti z nezmožnostjo za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, temveč invalidnost III. kategorije, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do invalidske pokojnine iz 67. člena ZPIZ-1.
denarna socialna pomoč – napačna navedba tožene stranke
Ker zavarovanec, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko, lahko spremeni navedbo tožene stranke najkasneje do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo, pri čemer se sprememba navedbe tožeče stranke ne šteje za spremembo tožbe, je sodišče prve stopnje tožničino tožbo zoper dokončno odločbo drugostopenjskega organa, ki je v tožbi kot toženo stranko navedla prvostopenjski organ, neutemeljeno zavrglo po prejemu tožbe.