ZPP člen 212, 286. OZ člen 247, 247/1, 642, 642/2.
trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - pavšalne trditve - določitev cene - določitev cene del po sodišču - dogovor o ceni - prekluzija - pogodbena kazen
Pritožbene navedbe, da je za zamudo v celoti odgovorna toženka, ki ni ustrezno organizirala procesa in je tožnika prosila za pomoč pri drugih njenih delih, so preveč pavšalne, da bi pritožba z njimi uspela izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje. Pritožba se namreč sklicuje na to, da bi njene navedbe potrdile predlagane priče, vendar ponovno ne navede, katere. Zaradi tega ostanejo njene navedbe le zatrjevane in nedokazane. Tudi v postopku na prvi stopnji so bile njene navedbe glede slabo organiziranega delovnega procesa toženke preveč pavšalne, da bi se uspela razbremeniti odgovornosti za zamudo, predvsem pa z ničemer dokazane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSC00063100
ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - trditvena in dokazna podlaga tožbe - presoja po vseh pravnih podlagah
Sodišče je dolžno tožbeni zahtevek v pravdi preizkusiti po vseh pravnih podlagah, ki bi glede na postavljeni zahtevek in trditveno podlago pravdnih strank prišla v poštev za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, čemur sodišče prve stopnje ni zadostilo.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - plačilo pravdnih stroškov - tožba za povrnitev škode zoper stečajnega upravitelja - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - povzročitev pravdnih stroškov
Stečajnemu dolžniku je bila aktivna legitimacija za tožbo zoper stečajno upraviteljico res priznana, kar pa ni odločilno za presojo, ali so stroški, ki jih je dolžan povrniti upraviteljici, ker v pravdi ni uspel, stroški stečajnega postopka. Odločilno je, da je stečajni dolžnik pravdo sprožil sam, iz spisovnih podatkov pa ne izhaja, da bi bila ta tudi v interesu upnikov.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neopravljena zapuščinska obravnava
Zapustnica je za časa svojega življenja razpolagala z vsem svojim premoženjem tako, da je sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri čemer je bila izročitev premoženja odložena do njene smrti.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da za zavarovanje nedenarne terjatve zadošča že izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
dokazni postopek - zaslišanje le ene stranke - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - izostanek stranke z obravnave - ustni dogovor - uporaba nepremičnine - solastnina na nepremičnini - izključna uporaba solastnih nepremičnin - uporabnina - zapuščinski postopek
Toženka se vabilu na zaslišanje sodišča ni nikoli odzvala, odzvala se tudi ni na ponudbo, da se jo zasliši na domu ali da namesto zaslišanja zapiše svojo izjavo, svoje izostanke pa je opravičevala z zdravniškimi potrdili. Toženka ni pristopila niti na en narok za glavno obravnavo, vsakokrat se je opravičila iz zdravstvenih razlogov. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je v postopku zaslišalo le tožnico, toženke pa ne, je skladno s procesnimi pravili.
Ob tem, ko nestrinjanje pravdne stranke na način, kot je bilo izraženo v obravnavani zadevi, ni razlog za določitev novega izvedenca, je sodišče prve stopnje zaradi neobstoja pogojev po čl. 254/2 in 254/3 ZPP pravilno zavrnilo predlog za ponovitev dokazovanja z imenovanjem novega izvedenca. Odločanje o tem je v presoji sodišča.
Sicer pa je odškodnina za strah enotna kategorija, prvostopno sodišče pa je okoliščine, ki jih pritožbi ponovno izpostavljata, vključno s prepričljivima izpovedbama obeh tožnikov o načinu in intenzivnosti doživetega strahu ob ugotovljenem konkretnem5 poškodovanju6, v celoti upoštevalo pri sekundarnem strahu.
delna sodba - stopničasta tožba - vpogled v poslovne knjige - dokazna stiska - pregled poslovanja družbe
Pri stopničasti tožbi gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, pri čemer se prvi zahtevek glasi na pridobitev dejstev in dokazov v povezavi s postavitvijo drugega, dajatvenega zahtevka, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da dajatvenega zahtevka ne more konkretizirano opredeliti. Stopničasta tožba pride v poštev, kadar ima stranka nek samostojen materialnopravni zahtevek, pri čemer je lahko pravna podlaga za razkritje informacij zakonska ali pogodbena.
Tožeča stranka bo šele z vpogledom v poslovne knjige tožene stranke lahko ugotovila pravno relevantna dejstva, tj. kakšni so bili prihodki tožene stranke, kar je odvisno od količine in cene prodanih produktov, in kakšni so bili stroški produktov. Pri stopničasti tožbi gre v okviru prvega dela zahtevka, s katerim se skuša odpraviti trditvena in dokazna stiska tožnika, zgolj za razkritje določenih informacij in listin, ne pa tudi že za njihovo nadaljnjo ocenjevanje, vrednotenje in presojo.
začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - izostanek z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - nepismena oseba - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam o nepismenosti pritožnika, pritožbeno zatrjevane okoliščine (pozabljivost, dopust) pa ne nalagajo sodišču, da narok preloži. Pritožnik svoje odsotnosti z naroka z ničemer ni opravičil (tega ni storil niti v pritožbi), še manj je o zatrjevanem dopustu v času od prvega do drugega naroka predložil kakršnekoli dokaze. Opravičilo stranke za izostanek z naroka tudi sicer samo po sebi ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo.
Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Dolžnik ničesar od navedenega ni izkazal.
ZPP člen 214.. ZDR-1 člen 85, 87, 87/2, 88, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - naklep - obrazložitev odpovedi - pisna seznanitev - seznanitev z razlogom za odpoved - zagovor delavca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - načelo neposrednosti - vročanje
Obrazložitev, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo neupravičeno od toženke pričakovati, da tožniku omogoči zagovor, ni obvezna sestavina odpovedi. To pomeni, da odpoved ni nezakonita, če te obrazložitve nima. Zadošča, da toženka obstoj navedenih okoliščin dokaže v sodnem postopku.
Toženki v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče očitati, da ni storila vsega, da bi tožnika pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovor.
sodni register - vpis spremembe zastopnika v register - udeležba v postopku - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je že Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 20. 10. 2022 udeležbo A. A. v predmetnem postopku zavrnilo. Navedeni sklep je pritožnik prejel 3. 11. 2022. Ker je v pritožbi izrecno navedel, da se pritožuje le zoper sklep z dne 20. 10. 2022, s katerim je bil opravljen vpis B. B. kot vršilke dolžnosti direktorja zadruge, ne pa tudi zoper sklep, s katerim mu je bila udeležba v postopku zavrnjena, je postal ta sklep pravnomočen dne 12. 11. 2022. Posledično pritožbeno sodišče ugotavlja, da je A. A oseba, ki ni imela pravice do pritožbe zoper sklep o vpisu spremembe zastopnika.
poslovodja - odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - pritožbene novote - vzročna zveza
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec tožeči stranki kot delodajalcu povzročil škodo v višini 31.230,00 EUR, saj gotovine v tem znesku, ki jo je sprejel od kupcev, ni položil na račun tožeče stranke, temveč jo je naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti zadržal zase. Tožeča stranka je za navedeni znesek oškodovana, s tem pa so izpolnjeni vsi elementi odškodninske odgovornosti (protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo ter krivda).
Nepravilna je presoja sodišča prve stopnje, da sta stranki v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato nično dogovorili zamudne obresti, ki naj bi pričele teči še pred nastankom dolžnikove zamude. Pogodbena obveznost toženke za plačilo obresti od plačanih stroškov specializacije ni odvisna od nastopa zamude v smislu 378. člena OZ, saj pogodbeno določene obresti tečejo od dne, ko je bil posamičen strošek specializacije s strani tožnice plačan, do dne prenehanja pogodbe o zaposlitvi (11. 6. 2017).
Obveznost lahko izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Ker je toženka že sama izpolnila obveznost do upnika, tožnica ni imela podlage za izdajo računa, s katerim je prefakturirala račun upnika. Pravni interes toženke ni pravno pomembno dejstvo v obravnavnem primeru.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062393
ZKP člen 52, 52/1, 265, 265/1, 369, 369/4.
predlog za kazenski pregon - rok za podajo predloga - pravočasnost predloga za pregon - prištevnost obdolženca - pritožbena novota - dvom v prištevnost - razveljavitev sodbe
Rok za podajo predloga za kazenski pregon materialni rok, v katerem lahko oškodovanec uveljavlja materialno pravico do kazenskega pregona, ki mu jo daje kazenski materialni zakon (KZ-1) in s potekom katerega oškodovanec dokončno izgubi pravico, ki jo ima po materialnem zakonu.
Prištevnost se praviloma domneva, toda v primeru, ko nastane dvom v prištevnost, je sodišče po določbah prvega odstavka 265. člena ZKP dolžno odrediti psihiatrični pregled obdolženca.
ZPIZ-1 člen 36, 39, 39/1, 39/4, 42, 402.. ZPIZ-2 člen 394.
odmera starostne pokojnine - III. kategorija invalidnosti - pokojninska osnova - jubilejne nagrade - odpravnina - stečajni postopek
Sama prijava in tudi priznanje terjatve v stečajnem postopku še ne pomeni, da se ti zneski tudi upoštevajo pri izračunu za pokojninsko osnovo. Navedeni zneski, kot to navaja tudi tožnik v pritožbi, očitno niti niso bili izplačani.
sprememba tožbe - poškodba pri delu - varstvo pri delu - protipravno ravnanje - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - nastanek škodnega dogodka - dopustnost spremembe tožbe
Drži pritožbeno zavzemanje, da sklep o dopustitvi spremembe tožbe ni sklep procesnega vodstva in da je sodišče, ko ga izda, nanj vezano ter ga ne more več spremeniti. Sodišče prve stopnje je torej izpodbijanim sklepom nedopustno poseglo v predhodni sklep, ki ga je sprejelo na naroku.
Neustrezna čelada nima adekvatne (predvidljive) vzročne zveze z nastankom škodnega dogodka, ampak ima lahko le vzročno zvezo med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode (op. tudi sodišče prve stopnje omenja takšno vzročno zvezo). Ker je prvi sklop vzročne zveze (med nedopustnim ravnanjem in nastankom škodnega dogodka) neadekvaten, je po teoriji o adekvatni vzročnosti odškodninska odgovornost ″povzročitelja‶ izključena, in sicer v celoti.
V točki 29. obrazložitve izpodbijane sodbe povzetih kršitev predpisov iz varstva pri delu preprosto ni mogoče vzročno povezati z nastankom škodnega dogodka, zato je utemeljeno pritožbeno zavzemanje prve toženke, da ni odgovorna za nastalo nesrečo.
prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe - razdelitev skupnega premoženja - prodaja nepremičnine v izvršbi
Dejstvo, da je bilo v pravdnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da znaša delež upnika na skupnem premoženju 60 % in delež dolžnice 40 %, še ne pomeni, da je bil s tem vzpostavljen solastninski delež dolžnice na predmetni nepremičnini (v višini 40 %), s katerim bi lahko prosto razpolagala in na katerega bi lahko upnik v izvršilnem postopku posegel.
Ob upoštevanju zadržanja zastaranja v obdobju od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (to je 64 dni), ki je nastopilo na podlagi tretjega odstavka 91. člena KZ-1 in drugega odstavka 3. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), je desetletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel. Ker je torej v obravnavani zadevi kazenski pregon že zastaran, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP obtožbo zoper oba obdolženca in obdolženo pravno osebo zavrnilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062591
ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1. KZ-1 člen 310, 310/1.
kaznivo dejanje samovoljnosti - zavrženje zasebne tožbe - opisano dejanje nima znakov kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - pravica
Sodišče prve stopnje je v točki 5 razlogov izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da v opisu dejanja ni konkretizirana pravica, ki naj bi si jo obdolžena pravna oseba samovoljno vzela oziroma za katero bi mislila, da ji pripada.