vzpostavitev etažne lastnine - verjetnejša pravica - dokazna pravila - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - izvrševanje posesti - lastniška posest - splošni skupni del - posebni skupni del
Namen postopka za vzpostavitev etažne lastnine je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih stavbah uredi v skladu s konceptom etažne lastnine. Postopek za vzpostavitev etažne lastnine tako ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Sodišče (tudi) o njih odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1, udeleženci in druge osebe pa lahko svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju v pravdnem postopku (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 384, 384/2, 389, 389/2-1. ZIZ člen 79/, 79/1-1.
osebni stečaj - namen postopka osebnega stečaja - konkurenca interesov - poplačilo upnikov - izvzetje iz stečajne mase - predmeti, izvzeti iz izvršbe - osebno vozilo
Iz dolžnikovih navedb ne izhaja, da bi bilo osebno vozilo nujno potrebno za dolžnikovo življenje in za življenje članov njegove družine. Pojasnila, iz katerih izhaja, da bi bila organizacija družinskega življenja lažje izvedljiva, pa za drugačno odločitev o predlogu za izvzem vozila iz stečajne mase ne zadoščajo.
SPZ člen 33, 33/1, 33/3. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
motenje posesti - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - uporaba poslovnega prostora - dobava električne energije - plačilo elektrike - upravičenec - neplačilo računov - odklop elektrike - izklop elektrike - nemožnost uporabe poslovnega prostora - motenje posesti z odvzemom električne energije - protipravnost posega v posest - pooblastila upravnika - pogodba o upravljanju - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - ogroženost poslovanja - sodno varstvo posesti - izključitev posestnega varstva - izključitev protipravnosti - motenje temelječe na zakonu
Ravnanje tožene stranke je klasični primer samovoljnega ravnanja. Tožena stranka je z odklopom elektrike nedopustno posegla v posest tožeče stranke, ki jo izvršuje na poslovnih prostorih, ker je na ta način želela doseči, da bi tožeča stranka plačala toženi stranki stroške porabe elektrike. Med pravdnima strankama namreč obstaja spor glede pravilnega obračuna višine teh stroškov in tudi glede ostalih (dodatnih) stroškov upravljanja, med pravdnima strankama pa je tudi sporno, ali je upravičenka do plačila teh stroškov tožena stranka ali družba A., d. o. o.
Tožena stranka je na podlagi pogodbe le upravljalec električnega omrežja. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da se za upravnika ne uporabljajo določbe Energetskega zakona. Motenje posesti tožene stranke torej ne temelji na zakonu, zato ni izkazana predpostavka iz tretjega odstavka 33. člena SPZ, ki bi izključevala pravno varstvo, kot ga uveljavlja tožeča stranka.
Le zakon lahko izključi protipravnost posega v posest. To pomeni, da ni mogoče izključiti protipravnosti s pravnim poslom.
dokaz z zaslišanjem prič - enak dokazni predlog nasprotne stranke - predujem za kritje stroškov - pričnina - delitev stroškov po enakih delih - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Izpodbijana odločitev sodišča je posledica zmotne ugotovitve, da je dokaz z zaslišanjem priče A. A. predlagala (samo) toženka. Kot pravilno opozarja pritožba, sta izvedbo tega dokaza namreč predlagali obe pravdni stranki. Po drugem odstavku 153. člena ZPP sodišče v takem primeru odloči, naj za stroške potrebni znesek založita obe stranki po enakih delih. Isto pravilo, torej, da si pravdni stranki enakopravno delita stroške za zaslišanje priče, mora veljati tudi takrat, kadar predujem ni bil položen (tretji odstavek 242. člena ZPP).
Ker je bil izpodbijani procesni sklep izdan med postopkom na prvi stopnji in torej ne gre za sklep, s katerim bi se postopek končal, so nastali pritožbeni stroški sestavni del pravdnih stroškov. Pravica do njihovega povračila je zato odvisna od izida pravde.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja nepremičnin - osebna služnost - prepoved obremenitve in odtujitve
Pritožnica kljub začetku stečajnega postopka nad stečajno dolžnico pri uresničevanju svojega upravičenja kot služnostna upravičenka ne bo v ničemer prikrajšana. Zato ni utemeljen njen pritožbeni očitek v smeri, da so kršene njene pravice do osebnega dostojanstva, do socialne varnosti in doma.
Tudi po pritožbeni oceni vloga z dne 3. 6. 2022 predstavlja obrazloženo vlogo po 2. točki tar. št. 15 OT. Vloga je bila vložena zunaj obravnave, po prejemu izvedenskega mnenja. Glede na vsebino vloge tožnice z dne 3. 6. 2022 gre sicer za enostavno vlogo sodišču, ki pa je razumljiva in obsega vse kar je potrebno, da se obravnava. Ključno je, da je tožnica v sporni vlogi modificirala tožbeni zahtevek skladno s podanim izvedenskim mnenjem.
sprememba tožbe - materialno pravo - začetek stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena pogodba
Prvostopno sodišče je upoštevaje okoliščino, da se je tekom pravdnega postopka zoper prvo toženo stranko začel stečajni postopek, dovolilo predlagano spremembo tožbe (186. člen ZPP) in upoštevalo določilo četrtega odstavka 301. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP)2 glede spremembe tožbe zoper prvo toženo stranko.
Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče v nadaljevanju v celoti zavrnilo zahtevek tožeče stranke zoper prvo in drugo toženo stranko, saj je ugotovilo, da v konkretnem primeru ne pride v upoštev določba 253. člena ZFPPIPP3, ne gre za spremembo nedenarne terjatve v denarno, ampak gre za vzajemno neizpolnjeno dvostransko pogodbo med prvo toženo in drugo toženo stranko po drugem odstavku 24.4 in 265. členu ZFPPIPP5 in denarno terjatev tožeče stranke, izhajajoč iz pravice do poplačila iz kupnine za prodana parkirna mesta. Pojasnilo je, da obveznost sklenitve pogodbe ni nedenarna terjatev, saj ne predstavlja izpolnitve nedenarne dajatve ali izvedbe storitve (prvi odstavek 20. člena ZFPPIPP). Terjatev izpolnitve nedenarne dajatve ali izvedba storitve nastane šele s sklenitvijo pogodbe, ki pa v konkretnem primeru ni bila sklenjena in tako terjatev še ni nastala. Tožeča stranka je namreč utemeljevala svoj zahtevek.
Prvostopno sodišče je s tem, ko je s sklepom z dne 27. 1. 2021 dopustilo spremembo tožbe s spremembo istovetnosti zahtevka iz prvotnega zahtevka na sklenitev prodajne pogodbe v zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve in plačilo terjatve, sprejelo (napačno) materialnopravno stališče, da se zaradi začetka stečajnega postopka nad prvo toženo stranko nedenarna terjatev upnika do stečajnega dolžnika pretvori v denarno terjatev (po 1. odstavku 253. člena ZFPPIPP).
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00063563
ZS člen 113, 113/2.. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 276.. ZPIZ-2H člen 3, 3/1.. ZPIZ-2 člen 7, 7-23, 27, 27/4, 27/5, 37.. ZPIZ-2G člen 125.. URS člen 2, 14, 33, 50, 155, 155/1, 155/2.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 52.
ponovna odmera starostne pokojnine - vprašanje za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije - pokojninska doba brez dokupa - sprememba pokojninske zakonodaje - prepoved retroaktivnosti
Niso utemeljene pritožbene navedbe, da je po ZPIZ-2H potrebno priznati novo pravico do starostne pokojnine in v pokojninsko dobo tožnika šteti tudi dobo doseženo v tujini ter pokojninsko dobo po izpolnitvi pogojev za upokojitev višje vrednotiti. Bistveno je, da je za tožnika ugodnejša odmera pokojnine glede na slovensko pokojninsko dobo (in ne odmera sorazmernega dela pokojnine). Tožnik pred 1. 1. 2021 (ko se je začel uporabljati ZPIZ-2H) v Sloveniji ni dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa in ni izpolnil pogojev za upokojitev po četrtem ali petem odstavku 27. člena ZPIZ-2. Posledično tožnik ni ostal v zavarovanju tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Zato ni podlage za priznanje višjega odmernega odstotka (37. člen ZPIZ-2 in 125. člen ZPIZ-2G). Takšne dobe tožnik pred uporabo ZPIZ-2H ni dopolnil niti z upoštevanjem skupne nemške in slovenske pokojninske dobe brez dokupa.
posebni revizor - konkretizacija - vodenje poslov družbe - nepravilnosti
Pritožba utemeljeno opozarja na konkretno opredeljen predlog v delu, ko se ta nanaša na analizo danih in prejetih posojil med družbo A. d.o.o. in direktorjem C. C. za obdobje preteklih pet let od skupščinskega sklepa. V tem delu je namreč predlagatelj svoj predlog zadostno opredelil, saj so posli vsebinsko in časovno opredeljeni, znane pa so tudi stranke posla.
zapuščinski postopek - nezadostno število izvodov vloge - poziv na dopolnitev - posledice nedopolnitve vloge - zavrženje vloge
Po določilu 106. člena ZPP, ki se v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi 163. člena ZD, morajo stranke vloge, ki jih je treba vročiti nasprotni stranki, predložiti v toliko izvodih, kolikor jih je treba za sodišče in nasprotno stranko. V primeru, da po pozivu sodišča v določenem roku tega ne storijo, sodišče vlogo zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).
ZPIZ-1 člen 36, 39, 39/1, 39/4, 42, 402.. ZPIZ-2 člen 394.
odmera starostne pokojnine - III. kategorija invalidnosti - pokojninska osnova - jubilejne nagrade - odpravnina - stečajni postopek
Sama prijava in tudi priznanje terjatve v stečajnem postopku še ne pomeni, da se ti zneski tudi upoštevajo pri izračunu za pokojninsko osnovo. Navedeni zneski, kot to navaja tudi tožnik v pritožbi, očitno niti niso bili izplačani.
sprememba tožbe - poškodba pri delu - varstvo pri delu - protipravno ravnanje - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - nastanek škodnega dogodka - dopustnost spremembe tožbe
Drži pritožbeno zavzemanje, da sklep o dopustitvi spremembe tožbe ni sklep procesnega vodstva in da je sodišče, ko ga izda, nanj vezano ter ga ne more več spremeniti. Sodišče prve stopnje je torej izpodbijanim sklepom nedopustno poseglo v predhodni sklep, ki ga je sprejelo na naroku.
Neustrezna čelada nima adekvatne (predvidljive) vzročne zveze z nastankom škodnega dogodka, ampak ima lahko le vzročno zvezo med škodnim dogodkom in konkretnim obsegom nastale škode (op. tudi sodišče prve stopnje omenja takšno vzročno zvezo). Ker je prvi sklop vzročne zveze (med nedopustnim ravnanjem in nastankom škodnega dogodka) neadekvaten, je po teoriji o adekvatni vzročnosti odškodninska odgovornost ″povzročitelja‶ izključena, in sicer v celoti.
V točki 29. obrazložitve izpodbijane sodbe povzetih kršitev predpisov iz varstva pri delu preprosto ni mogoče vzročno povezati z nastankom škodnega dogodka, zato je utemeljeno pritožbeno zavzemanje prve toženke, da ni odgovorna za nastalo nesrečo.
prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom ali predmetom izvršbe - razdelitev skupnega premoženja - prodaja nepremičnine v izvršbi
Dejstvo, da je bilo v pravdnem postopku pravnomočno ugotovljeno, da znaša delež upnika na skupnem premoženju 60 % in delež dolžnice 40 %, še ne pomeni, da je bil s tem vzpostavljen solastninski delež dolžnice na predmetni nepremičnini (v višini 40 %), s katerim bi lahko prosto razpolagala in na katerega bi lahko upnik v izvršilnem postopku posegel.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - izvenknjižna etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - darilna pogodba - ugotovitev lastninske pravice - adaptacija
Logičen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da darilna pogodba iz leta 1973 predstavlja pravno podlago le za nastanek etažne lastnine na stanovanju v prvem nadstropju, ne pa tudi za novo nastalo etažo, ki v času sklenitve darilne pogodbe ni obstajala. Ker sta tožnici utemeljevali nastanek dejanske etažne lastnine tudi na mansardnem stanovanju v tretji etaži (le) na darilni pogodbi, morebitne druge pravne podlage pa nista zatrjevali, je sodišče prve stopnje v tem delu tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu namigu zagovornika obtoženega A. A., češ da naj obtožnica še ne bi postala pravnomočna, ker da pritožbeni (očitno ugovorni) rok za tega obtoženca še ni iztekel. Pritožbeno sodišče je že v svojem sklepu z dne 25. 10. 2022 ugotovilo, da je tudi zagovornik odvetnik C. C., ki sedaj vlaga pritožbo, dne 15. 9. 2022 prejel tudi obtožnico. Že takrat je izpostavilo, da niti zagovornik niti obtoženec nista vložila ugovora zoper obtožnico in da pri tem sklicevanje na to, da ga sodišče prve stopnje naj ne bi poučilo o pravici do vložitve ugovora zoper obtožnico, ne more biti upoštevno. Zagovornik, ki je prava vešča oseba ve, kdo in v kakšnem času lahko vloži ugovor zoper obtožnico. Tako vnovično izpostavljanje problema vročitve oziroma nevročitve obtožnice z ustreznim pravnim poukom tudi v tem pritožbenem postopku ne more biti upoštevno.
Pritožnika utemeljeno navajata, da je stranski intervenient družbenik tožene stranke, da je sodeloval pri sprejemu skupščinskega sklepa, da želi pomagati toženi stranki obdržati skupščinski sklep v veljavi in da je izkazal materialnopravni odnos s toženo stranko na način, da je njen družbenik.
zavrženje pritožbe - podpis pooblaščenca - legitimacija - pooblaščenec, ki ni odvetnik - društvo - žig na pooblastilu
A. A. (kot fizična oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom) je pooblaščena za zastopanje nasprotnega udeleženca. Kot pooblaščenka je v tem postopku vložila že vrsto različnih vlog. Dejstvo, da je bil na zavrženi pritožbi (ob njenem podpisu) odtisnjen še žig društva (katerega predstavnica je prav tako A. A.), ne more vzbuditi tolikšnega dvoma v pravilnost zastopanja, ki bi narekoval zavrženje te vloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00062006
URS člen 22. ZPP člen 12, 142, 142/4, 150, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 29, 29/1, 29a, 58, 58/1.
pravica do izjave - pravica do informacije - pravica do vpogleda v spis - opozorilna dolžnost sodišča o procesnih pravicah - neustrezna komunikacija - fikcija vročitve - odgovor na ugovor
Iz pravice do izjave (22. člen URS) izhaja, da mora imeti stranka realno in učinkovito možnost, da se seznani s procesnim gradivom, zato so fiktivne vročitve možne le izjemoma. Vročitev je sicer mogoče opraviti tako, da se pisanje pusti v nabiralniku (v primeru, da je stanovalec odsoten ali pa vročevalcu ne odpre), saj je v takšnem primeru utemeljena dovolj velika stopnja verjetnosti, da se bo naslovnik (ko pride domov) s pisanjem seznanil. Posebna pozornost sodišča pa mora biti podana, ko te možnosti stranka nima, ker se je sodno pisanje vrnilo sodišču.
V obravnavani zadevi se je bilo sodišče prve stopnje dolžno glede na poseben način vročitve, kjer upnik ni imel neposredne možnosti, da se seznani z ugovorom po izteku 15 dnevnega roka za dvig pisanja, pravočasno opredeliti do prošnje upnika tako, da bi ta lahko učinkovito sodeloval v postopku.
Bodoča negotova dejstva, to je morebitno bodoče ravnanje oziroma morebitne v bodoče sprejete odločitve občine glede smiselno zatrjevane razlastitve (ali odkupa) dela parcele, po kateri naj bi potekala kolesarska steza, v tem trenutku ne morejo vplivati na ugotovitev vrednosti nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Ta se namreč ugotavlja po stanju na dan cenitve, v konkretni zadevi to pomeni po stanju na dan 28. 6. 2021. Če se bo v prihodnosti vrednost zadevne nepremičnine spremenila, pa bo dolžnica lahko najpozneje 20 dni pred prodajnim narokom sodišču predlagala, da na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine.
OZ člen 131, 131/1, 179, 182. URS člen 34, 35. ZPP člen 7, 7/1, 8, 14, 155, 155/1, 212, 214, 214/2, 236a, 236a/1, 236a/6, 254, 254/2, 286, 286/1, 286/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do zasebnosti - telesne poškodbe - obseg škode - pravična denarna odškodnina - načelo objektivne pogojenosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - tek zakonskih zamudnih obresti - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - vezanost sodišča na procesno gradivo strank - trditveno in dokazno breme - prekluzija navajanja novih dejstev - pisna izjava priče - dokazna ocena - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - nova dejstva in dokazi - soprispevek oškodovanca - neprerekana dejstva - potrebni stroški - materialni stroški
Tožnica s predmetno tožbo od toženca kot nekdanjega zunajzakonskega partnerja terja plačilo nepremoženjske škode iz naslova njej dne 28. 1. 2018 povzročenih telesnih poškodb ter iz naslova posega v tožničino pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen URS) ter zasebnosti (35. člen URS) tega dne ter tudi kasneje.