Vendar pretežni del sodne prakse zastopa drugačno mnenje, s katerim soglaša sodišče druge stopnje, in sicer, da v primerih, ko se dediči glede uprave ne morejo sporazumeti, postavitev upravitelja zapuščine in določitev njegovih nalog ni pogojena s soglasjem vseh dedičev in da lahko v takih primerih sodišče za upravitelja zapuščine določi tudi enega od dedičev. Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja s tem, da se sodedič postavi za upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga oseb, ki pridejo v poštev.
stroški pravdnega postopka - poseben sklep o višini stroškov - obrazloženost odločitve o stroških postopka - potrebni pravdni stroški
Pritožbeni očitki tožeče stranke v smeri, da je v izpodbijanem sklepu zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ker prvostopenjsko sodišče naj ne bi upoštevalo okoliščine, da do dogovarjanja glede višine stroškov med pravdnima strankama sploh ni prišlo in da zato predpogoj za izdajo sklepa še ni izpolnjen, niso utemeljeni. Zakon v določbi četrtega odstavka 163. člena (niti kje drugje) za izdajo sklepa o višini pravdnih stroškov kot predpogoja ne zahteva izkaza (neuspelega) poskusa dogovora med strankama. Na pooblastilo sodišča, da po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari (kar je v obravnavanem primeru dne 12. 5. 2022) izda sklep o višini stroškov, po presoji pritožbenega sodišča zato ne vpliva dejstvo, da druga, tretja in četrta toženka niso pristopile do tožnice in se poskušale dogovoriti o višini potrebnih stroškov oziroma da se pravdni stranki o teh niti še nista poskušali dogovoriti. Kot je pravilno navedeno v odgovoru na pritožbo, ZPP v 163. členu za odmero višine pravdnih stroškov ne predvideva procesne predpostavke poskusa izvensodnega dogovora o višini teh stroškov.
Po presoji pritožbenega sodišča je bila z vidika stroškov potrebna le prva vloga z dne 25. 1. 2021, ki predstavlja odgovor na pripravljalno vlogo. Ker druge vloge ne vsebujejo nobenih bistveno novih, izvirno s strani toženk oblikovanih dejanskih ali pravnih argumentov, temveč gre zgolj za poizvedbe o stanju zadeve oziroma poziv sodišču prve stopnje, da odgovori na navedbe v zvezi z neizkazanostjo pravnega interesa.
ZIZ člen 226, 226/1, 226/3, 272, 272/2, 272/2-2. SPZ člen 33, 33/1.
priklop električne energije - izklop elektrike - motenje posesti z odvzemom električne energije - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nenadomestna obveznost - denarna kazen kot sredstvo izvršbe
Upoštevaje naštete okoliščine, torej, da je elektriko odklopila tožena stranka, da se varovalke nahajajo v najemniškem stanovanju, do katerega ima dostop lastnik, ne pa tretje osebe (nedotakljivost stanovanja, 36. člen Ustave Republike Slovenije) in škodo, ki je nastala tožeči stranki, zaradi katere je bila potrebna čimprejšnja vzpostavitev prejšnjega stanja, je v konkretnem primeru pravilna opredelitev obveznosti priklopa elektrike kot nenadomestne.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - nevarna vožnja v cestnem prometu - hujše ogrožanje lastnega zdravja - odklanjanje zdravljenja (terapije) - izvedensko mnenje
Zaradi duševne bolezni je hudo motena pritožničina zmožnost obvladovanja svojega ravnanja. Tveganje za ponavljajoče se ogrožajoče ravnanje je zato veliko. Ker pritožnica že dlje časa ne jemlje predpisane terapije, je pravilen tudi sklep, da tveganja za ponavljanje ogrožajočih ravnanj ni mogoče zmanjšati na drug način kot z zadržanjem na bolnišničnem zdravljenju.
Če je rubež delno neuspešen, ker ni bilo dovolj rubljivih stvari, izvršitelju pripada sorazmerno plačilo v odstotku od tarifne številke za uspešen rubež, ki se izračuna tako, da se ocenjena vrednost zarubljenih stvari deli z vrednostjo terjatve, dobljeni količnik pa se pomnoži z ustrezno vrednostjo plačila za rubež v točkah.
ZPP člen 201, 201/1, 204, 204/1, 204/2, 286b, 286b/1. OZ člen 247, 247/1, 252.
stranska intervencija - intervencijski učinek - obvestitev drugega o pravdi - sodelovanje v postopku - rok za izjavo - vročitev vloge - pogodba o dobavi električne energije - neutemeljen odstop od pogodbe - pogodbena kazen - prehod k novemu dobavitelju električne energije - razlaga splošnih pogojev poslovanja - sprememba cene - trditveno in dokazno breme - zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - zavrnitev dokaznega predloga - uveljavljanje procesnih kršitev na naroku - višina pogodbene kazni - zahteva za zmanjšanje pogodbene kazni
Pred vključitvijo v pravdo s prijavo stranske intervencije sodišče ni bilo dolžno stransko intervenientko obveščati o poteku postopka, ji pošiljati vabila na naroke, vloge strank in pisne odpravke sodnih odločb.
Dejstvo, da je stranska intervenientka zvedela za tekočo pravdo šele kasneje, ker ji toženka, kateri se je pridružila kot intervenientka, ni omogočila sodelovanja v pravdi, ker jo o tekoči pravdi ni (pravočasno) obvestila, se lahko upošteva le v okviru t. i. intervencijskega učinka.
Glede na določbe Splošnih pogojev je toženka s tem, ko je enostransko izvedla menjavo dobavitelja električne energije, ne da bi pri tem upoštevala določila Splošnih pogojev o odstopu od Pogodbe (tožnice ni obvestila o tem, da se z novimi cenami ne strinja in iz tega razloga ni odstopila od Pogodbe), neutemeljeno odstopila od Pogodbe.
pravica do vdovske pokojnine - preživljanje razvezanega zakonca
Tožnici ni uspelo dokazati, da ji je pokojni uživalec preživnino nakazoval na roke. Tožnica je namreč predložila le fakture za določene mesece, ne pa za celo sporno obdobje. Na fakture pa je kar sama pripisala, da določen znesek, ki naj bi ga prejela na roke, pomeni preživnino. Glede na navedeno sodišče prve stopnje blagajniških zapisov (faktur) utemeljeno ni štelo kot dokaz, da je bila preživnina tožnici plačevana na roke.
O spornem vprašanju kdo je veljavni zakoniti zastopnik in procesna dejanja katerega od pooblaščencev so upoštevna sodišče prve stopnje ni odločilo. Do tedaj ni možno zavreči pritožbe pritožnikov zoper sklep o umiku pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-4.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - delno plačilo
Storitev prenakazila je smel izvršitelj zaračunati. Četrta alineja tar. št. 16 Pravilnika določa, da izvršitelju pripada plačilo v stalnem znesku za prevzem posameznega prostovoljnega gotovinskega ali brezgotovinskega plačila od dolžnika ali druge osebe zanj plačilo 50 točk.
Bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje za presojo v konkretni zadevi so v tem, da toženka ni pravočasno grajala zatrjevanih očitnih napak na prodanem lesu, da toženka ni izkazala zatrjevane vzpostavljene poslovne prakse reševanja reklamacij med pravdnima strankama in da ni izkazala sklenitve naknadnega dogovora, da se klasifikacija prodanega lesa spremeni in se posledično izstavijo popravljeni (znižani računi) oziroma dobropisi.
regresni zahtevek ZPIZ - odškodnina - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja
Zavarovanec tožeče stranke delavec A. A. je bil zaradi posledic, ki jih je utrpel v delovni nezgodi, z odločbo tožeče stranke z dne 19. 1. 2017, razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto, premestitev pa mu je bil dolžan zagotoviti delodajalec oziroma tožena stranka. Z izdajo odločbe ZPIZ št. 9372246 z dne 19. 1. 2017 je tožeči stranki postal znan podatek o škodi v smislu njenega nastanka ter o tistem, ki naj bi to škodo povzročil, v konkretni zadevi tožena stranka, kar ta tudi ves čas postopka zatrjuje. Z odločbo tožeče stranke z dne 5. 4. 2017, je bila delavcu zaradi posledic poškodbe pri delu, nedvomno priznana pravica do nadomestila za invalidnost v znesku 243,05 EUR na mesec, od 9. 3. 2017 dalje. O pravici in višini dajatve tožeče stranke je bilo tako res odločeno z odločbo tožeče stranke z dne 5. 4. 2017. Vendar ob tem ne gre spregledati, na kar prav tako opozarja tožena stranka, da je ravno tožeča stranka tista, ki izda tako odločbo o razvrstitvi v kategorijo invalidnosti, kakor tudi odločbo o pravici in višini nadomestila za invalidnost, saj prav ona razpolaga z vsemi podatki za odločitev o višini nadomestila za invalidnost ter je tudi edina pristojna za izdajo odločbe o pravici in višini nadomestila za invalidnost. Iz same odločbe ZPIZ št. 2 o 9372246 z dne 5. 4. 2017 pa izhaja, da je tožeča stranka prejela sporočilo A. d.o.o. (tožene stranke) dne 15. 3. 2017, da se je zavarovanec dne 9.3.2017 zaposlil na drugem delovnem mestu v skladu z odločbo o priznanju pravice do premestitve na drugo delovno mesto z dne 19.1.2017. Z obvestilom tožene stranke z dne 14. 3. 2017 v prilogi B11 v spisu, (ki ga je tožeča stranka prejela 15. 3. 2017), je tožena stranka tudi obvestila tožečo stranko, da so delavca (zavarovanca ) razporedili na ustrezno delovno mesto dne 9. 3. 2017, hkrati je tožeči stranki posredovala tudi njegovo pogodbo o zaposlitvi. Tožeča stranka je bila torej najkasneje dne 15. 3. 2017 s prejemom sporočila A. d.o.o. seznanjena z vsemi potrebnimi podatki za odločitev o pravici in višini nadomestila za invalidnost (škode). Izdaja same odločbe ZPIZ št. 2 o 9372246 z dne 5. 4. 2017, s katero je bila višina škode sicer dejansko odmerjena (določena), tako ne pomeni, da je šele s tem dnem začel teči zastaralni rok. Ob pravilni uporabi materialnega prava 352. člena OZ, so bili tožeči stranki znani vsi elementi za določitev višine škode (ta mora biti določljiva in ne nujno določena) najkasneje 15. 3. 2017, medtem, ko ji je povzročitelj bil znan že na podlagi odločbe z dne 19. 1.2017. Triletni zastaralni rok je tako začel teči 15. 3. 2017 in je iztekel najkasneje 15. 3. 2020, kar pa pomeni, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki ga je v predmetni zadevi vložila na sodišče 19. 3. 2020, zastaral v celoti.
ZSVarPre člen 2, 27.. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-1, 18, 18/1, 18/1-1.
denarna socialna pomoč - izključitveni razlog - nepremičnina
Tožnik se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na druge sodne postopke, zapisnik PP in predložene račune, saj z njimi dokazuje zgolj dejansko bivanje na sporni nepremičnini, kar za priznanje denarne socialne pomoči ni dovolj. Dokazati bo moral tudi, da ima na tej nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče. Prav tako predložena odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne more predstavljati podlage za odločitev o priznanju pravic iz javnih sredstev.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/3.. ZPP člen 254, 254/2.. ZDSS-1 člen 61, 62.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - ugotavljanje invalidnosti - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - preiskovalno načelo - razveljavitev sodbe
Dejansko stanje ni popolno in pravilno razčiščeno glede bistvenega vprašanja pri ugotavljanju invalidnosti, tj. ali je pri tožniku prišlo do sprememb oz. do poslabšanja zdravstvenega stanja od nastopa dela, in sicer ne samo od nastopa dela na delovnem mestu "prodajalec na terenu", ampak od prvega nastopa dela dalje. To velja zlasti glede na mnenje sodne izvedenke, ki je kot razlog za spremembo izvedenskega mnenja navedla, da je tožnik za delo "prodajalec na terenu" pridobil veljavno zdravniško spričevalo, na katero pa se je sklicevala že v prvotnem mnenju. V prvotnem mnenju je hkrati ugotovila, da je pri tožniku od 11. 6. 2018 podana III. kategorija invalidnosti, ker ni zmožen za daljše oz. pretežno in neprekinjeno sedeče oz. stoječe delo, vsiljeno hojo, pogosto hojo po neravnem terenu in stopnicah in dvigovanje težjih bremen, ter da je ob upoštevanju navedenih stvarnih obremenitev za delo zmožen le v skrajšanem delovnem času.
Tudi na spletni javni dražbi nimajo učinkov izjave, dane v takih okoliščinah, iz katerih je razvidno, da oseba nima namena podati zavezujoče izjave. Za presojo, ali je izjava (ponudba na dražbi) dana resno, se upoštevajo objektivna merila. Morebitne mentalne rezervacije dražiteljev, ko bi ti torej zavestno oddali ponudbe, ki jih nimajo namena izpolniti, niso upoštevne.
ZDSS-1 člen 19, 68.. ZPP člen 151, 151/1, 155, 155/1.
potrebni stroški postopka - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V vlogi z dne 11. 7. 2022 je zapisano le, da se tožnik odpoveduje glavni obravnavi in priglaša stroške postopka. Ob pravilni uporabi 155. člena ZPP te vloge ni mogoče zakonito vrednotiti po tar. št. 16/2 OT. Po vsebini in obsegu gre kvečjemu za kratek dopis, ki se lahko v skladu s tar. št. 43/4 OT vrednoti z 20 točkami, kot je poudarjeno v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00062880
OZ člen 347, 347/1, 356, 356/2, 365, 369, 369/1, 417, 417/1, 418, 418/2. ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 340, 341, 431, 431/2, 431/2-2. ZIZ člen 15, 20a, 20a/3, 20a/5 24, 24/1, 53, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 58. ZPotK-1 člen 10, 10/3, 10/3-9, 15, 19.
ugovor zoper sklep o izvršbi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nasprotje med razlogi o vsebini listin in vsebino listine - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - višina terjatve - odstop od kreditne pogodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - zastaranje obveznosti - konkretizirano grajanje - aktivna legitimacija upnika - izvršilni naslov - pritožbene novote - pretrganje teka zastaralnega roka - preizkus sklepa po uradni dolžnosti - prenos terjatve na novega upnika - način izkazovanja zapadlosti terjatve - zastaranje judikatnih terjatev - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - vrednost podedovanega premoženja
Novi upnik lahko predlaga izvršbo, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj (prvi odstavek 24. člena ZIZ). Gre za dokazno pravilo. Omenjeno določilo ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika. Trditveno in dokazno breme glede morebitnih nepravilnosti pri upoštevanju delnih plačil in posledičnih nepravilnosti pri obračunu neplačanega preostanka terjatve, vključno z nepravilnim upoštevanjem določb tretjega odstavka 12. člena kreditne pogodbe (oziroma 19. člena ZPotK-1) glede znižanja skupnih stroškov kredita zaradi predčasnega odplačila kredita s plačiloma 15.000 oziroma 30.000 EUR pa, pod pogojem, da je upnik podal ustrezno specifikacijo izterjevane terjatve, nosijo dolžniki, ki bi ustrezno substancirane trditve in dokaze zanje morali podati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ugotavljanje teh dejstev namreč presega uradni preizkus, ki ga mora opraviti izvršilno sodišče na podlagi drugega odstavka 55. člena ZIZ. 19. Z dnem razdrtja kreditne pogodbe so namreč predčasno zapadle v plačilo do takrat še nezapadle obveznosti, ostale obveznosti iz naslova plačila mesečnih anuitet pa so zapadale v plačilo, kot je bilo določeno v kreditni pogodbi. Iz te izhaja, da je bilo dogovorjeno vračilo kredita v 240 mesečnih anuitetah, ki zapadejo v plačilo vsakega zadnjega v mesecu, s končnim rokom zapadlosti kredita 28. 2. 2031 (6. člen kreditne pogodbe). Zastaranje glavnice in pogodbenih obresti, ki so sestavljale posamezno mesečno anuiteto, je tako začelo teči vsakega prvega dne v mesecu, ki je sledil mesecu, v katerem zapadle pogodbene obveznosti niso bile plačane.
zavrženje ugovora - prepozen ugovor - dokazovanje pravočasnosti
Ne le pritožbi priložen popis oddanih pošiljk pooblaščenca dolžnika s štampiljko pošte in sprejemno številko pošte, temveč tudi kuverta v spisu za pisanje, s katero je poslal ugovor sodišču prve stopnje, dokazujeta, da ga je oddal priporočeno po pošti 1. 6. 2022. Zato v pritožbi utemeljeno navaja, da se je sodišče prve stopnje zmotno oprlo na dohodni zaznamek, da naj bi oddal ugovor priporočeno po pošti 2. 6. 2022.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061433
OZ člen 103, 239.
odstop od pogodbe - neutemeljen odstop od pogodbe - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe - izvensodna poravnava - izvedba dokazov - nerelevantna dejstva
Poravnava je torej nadomestila vse prejšnje dogovore pravdnih strank o njunem medsebojnem sodelovanju, zato je brezpredmetno, o čem sta se pravdni stranki prej dogovorili in kakšna je bila vsebina njunega poslovnega razmerja. Vsebina pogajanj strank v postopku je bila zato nerelevantno dejstvo, ki na odločitev o zahtevku ni mogla imeti nikakršnega vpliva. Ne glede na to, kaj sta se stranki pogajali, in ne glede na vsebino njunih prejšnjih dogovorov sta zavezani le z določbami izvensodne poravnave, ki je na novo uredila njuno medsebojno razmerje.
ZVZD-1 člen 5, 5/1. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 52.
varstvo pri delu - poškodba pri delu - regresna pravica ZZZS - povrnitev stroškov zdravljenja - protipravnost ravnanja - onemogočen prehod - deljena krivda
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pritožnica delavcu A. A. dopuščala način dela, da je delal pod nastreškom in znotraj delavnice, da je tudi zaradi narave svojega dela (pripravljal je omarice za nadaljnje delo sodelavcev) predstavljalo prenašanje omaric, da ga ni v zadostni meri podučila glede varnega prenosa in da je bila zagotovo omarica na tleh, saj se sicer A. A. ne bi spotaknil, kar vse predstavlja protipravno ravnanje toženke, ko ni ravnala v skladu s predpisi varstva pri delu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - OKOLJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061166
URS člen 26. OZ člen 148. ZUP člen 2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/5, 26, 26/2, 34.
ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravna zadeva - posamični upravni akt - zakonska podlaga za upravno odločanje - odločanje o pravici ali obveznosti - učinek sklepa vlade na pogodbeno razmerje - okoljevarstveno dovoljenje - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da kljub sklicevanju okoljevarstvenega dovoljenja na deleže prevzema odpadne embalaže, določene s Sklepom Vlade, okoljevarstveno dovoljenje ne določa tožničine obveznosti obsega prevzema odpadne embalaže, saj zakon (ZVO-1) ne daje podlage, da bi o tem odločal pristojni organ z upravno odločbo. Tožeča stranka je tako tudi v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem dolžna prevzemati le takšno količino odpadne embalaže, kot so jo zavezanci za ravnanje z odpadno embalažo, s katerimi je imela sklenjene pogodbe, dali na trg.
Ker je pogoj za odškodnino po 26. členu URS (in 148. členu OZ), da je šlo za ravnanje državnega organa v zvezi z izvajanjem oblasti ali javnih pooblastil, stališče sodne prakse, da Sklep Vlade ni upravni akt, pa je jasno, pogoji za prisojo odškodnine v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.