CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00065106
OZ člen 83, 921, 953, 953/1, 965, 965/1. ZPP člen 155. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 6, 18, 18/2.
premoženjsko zavarovanje - zavarovanje odgovornosti - zavarovalni primer - odgovornost zavarovalnice - splošni zavarovalni pogoji - omejitev zavarovalnega kritja - direktna tožba - odgovornost imetnika domače živali - ugriz psa - razlaga pogodbe - stroški potrebni za pravdo - povrnitev potnih stroškov - najcenejše prevozno sredstvo
Tožnica se opira na določila OZ o razlagi pogodb, in sicer na 83. člen OZ, ki določa, da je treba pri pogodbah, ki jih pripravi ali predlaga ena pogodbena stranka, nejasna določila razlagati v korist druge stranke. Tožnica in toženka sploh nista v pogodbenem razmerju in razlaga se le nejasna določila. Določila o omejitvi zavarovalnega kritja toženke v Splošnih pogojih so jasna: za škodo, ki jo utrpijo osebe, ki pridejo k zavarovancu na obisk, je zavarovalno kritje omejeno.
nenavzočnost zagovornika - preložitev glavne obravnave - povzročitev stroškov postopka po svoji krivdi - opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - substitut odvetnika - nujna zadeva - zahtevnost zadeve
Odločitev o tem, ali se prošnji za preložitev obravnave ugodi, je odvisna od več okoliščin, predvsem pa od tega, ali je zadeva nujna in za kakšno procesno dejanje se preložitev nanaša kakor tudi, ali je podana realna možnost, da se zagovornik nadomesti s substitutom. V konkretnem primeru zadeva ni bila priporna oz. nujna iz drugih razlogov, obsojenec pa je zagovornico pooblastil za zagovarjanje že v začetku postopka in ker je šlo za relativno hudo kaznivo dejanje, je povsem razumljivo, da je želel, da ga pooblaščena odvetnica zagovarja tudi na glavni obravnavi, ko bo podal zagovor.
ZNPosr v tretjem odstavku 23. člena določa, da nepremičninska družba odgovarja naročitelju oziroma tretji osebi, ki jo je spravila z naročiteljem v stik, za škodo, ki nastane naročitelju oziroma tretji osebi zaradi pravne oziroma stvarne napake nepremičnine, na katero je nepremičninska družba ni opozorila, če je nepremičninska družba za napako vedela oziroma če bi jo lahko ugotovila s skrbnim preverjanjem stanja nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00064426
ZZVZZ člen 15, 15/1-22, 24. ZPP člen 443, 443/1.
plačilo zavarovalne premije - spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - dopolnilno zdravstveno zavarovanje - splošni pogoji za dopolnilna zdravstvena zavarovanja - mirovanje - notifikacijska dolžnost
Zakon ne določa, da ZPKZ oziroma organ, kjer se prestaja pripor, o tem obvesti tožnico (zavarovalnico), pač pa obvesti zgolj Zavod za zdravstveno zavarovanje. Obvestilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki ga obvesti zavod, v katerem se prestaja pripor, ni obvestilo tožnice. Pravilno je zato zavzelo stališče, da je bilo na tožencu breme (notifikacijska dolžnost), da o tej okoliščini sam obvesti zavarovalnico, pri kateri je imel sklenjeno prostovoljno dopolnilno zavarovanje, torej tožnico.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065512
ZPP člen 324, 324/4, 450, 450/2, 458, 458/1. ZBan-1 člen 261a.
podrejene obveznice - izbris obveznic - odločba o izrednih ukrepih - Banka Slovenije - sanacijska odločba Banke Slovenije - škodni dogodek - prenos terjatev banke na DUTB - izločitev tožbenega zahtevka - postopek v sporu majhne vrednosti - število pripravljalnih vlog - dokazovanje - navedbe pravdnih strank - posplošenost navedb stranke - protipravno ravnanje banke - skrbnost dobrega gospodarja - verjetnost uspeha v upravnem sporu - nedovoljen pritožbeni razlog - nedovoljena pritožbena novota
Povzetek navedb pravdnih strank ni odločilno dejstvo, temveč služi temu, da je iz sodbe razvidno, kaj je predmet spora, poleg tega pri denarnih zahtevkih omogoča individualizacijo zahtevka zaradi ugotavljanja, o čem je bilo pravnomočno razsojeno.
Tudi v primeru uspeha toženke v upravnem sporu to ne bi ponovno vzpostavilo izbrisanih obveznic.
Tožničina domnevna škoda izvira iz dejstva, da je Banka Slovenije sprejela izredne ukrepe, na podlagi katerih so bile izbrisane obveznice.
ZIZ člen 38c, 38c/1, 38c/2, 280, 280/1, 288, 288/1. ZPPreb-1 člen 19. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1.
izvršba z rubežem premičnin - izvršitelj - stroški izvršitelja - zahteva za obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - opravljanje službe izvršitelja - dolžna profesionalna skrbnost - kraj opravljanja dela - naslov dolžnika - zakonsko prebivališče - formalna prijava prebivališča v RS
Sporna izvršilna dejanja je izvršitelj opravil na naslovu Koroška cesta 19, Kranj, kjer je imel dolžnik takrat prijavljeno stalno prebivališče, o čemer se je izvršitelj prepričal z vpogledom v Centralni register prebivalstva. Vendar pa je treba ob tem kot bistveno upoštevati, da je imelo dolžnikovo prijavljeno stalno prebivališče naravo t. i. zakonskega prebivališča po 19. členu ZPPreb-1. Na navedenem naslovu je namreč sedež Centra za socialno delo Kranj, kjer je bil dolžnik le formalno prijavljen in tam dejansko ni prebival, zato izvršbe zoper dolžnika v prostorih Centra za socialno delo Kranj ni bilo mogoče opraviti.
Dejstvo, da gre le za zakonsko prebivališče dolžnika, na katerem izvršbe ni mogoče opravljati, bi moral izvršitelj, ki opravlja javno službo, še pred opravo rubeža ustrezno preveriti in upoštevati v okviru svoje dolžne skrbnosti.
DZ člen 183, 189, 190, 196. ZNP-1 člen 34, 55. OZ člen 316.
spor iz družinskih razmerij - dolžnost preživljanja otrok - otrokove potrebe - sposobnosti in zmožnosti staršev - prisoja preživnine od dneva vložitve tožbe - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - pritožbene novote v zakonskih sporih - stroški preživljanja - potrebe otroka - ocena potreb - porazdelitev preživninskega bremena - kritje otrokovih potreb - prispevek staršev - pobot terjatve - prepoved pobota - odločitev o stroških postopka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Materialnopravno zmotno je stališče predlagateljice, da bi moralo sodišče ugotavljati primerno višino preživnine za posamezna obdobja. Ne gre namreč za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve ali odškodninski zahtevek, pač pa za preživninski zahtevek.
Določbo 34. člena ZNP-1, ki dopušča navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov še tudi v pritožbenem postopku, če so ti v korist otrok (ali drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti same zase), je treba razlagati v povezavi s pravilom, da sodišče odloča po stanju na dan zaključka glavne obravnave. Dopustno je navajanje dejstev, če so ob zaključku glavne obravnave že obstajala, pa stranka zanje ni vedela, ter predlaganje dokazov, s katerimi stranka ob zaključku glavne ni razpolagala. Če se po zaključku glavne obravnave relevantne okoliščine bistveno spremenijo, je to lahko razlog za zvišanje ali znižanje določene preživnine, ne pa za spremembo glede na znane podatke pravilno dosojene preživnine. Navedb in dokazov nasprotnega udeleženca glede premoženjskega stanja in drugih dejstev ter okoliščin, nastalih po izdaji izpodbijanega sklepa, višje sodišče zato ni upoštevalo.
Glede navedb predlagateljice, da je uveljavljala le tiste stroške prehrane, oblačil, higienskih potrebščin in bivanja, ki nastanejo, ko je B. B. pri njej, višje sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje skladno s sodno prakso ugotavljalo celotne stroške, nato pa odštelo 1/3 od ugotovljenih stroškov, ker jih toliko nasprotni udeleženec krije neposredno.
Naloga sodišča je, da toliko razišče dejansko stanje, da lahko ugotovi višino stroškov za zadovoljitev tistih potreb otroka, ki mu bodo omogočale uspešen telesni in duševni razvoj, ter okoliščine, ki omogočajo odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena med staršema glede na njune materialne in pridobitne zmožnosti. V primeru, kakršen je obravnavani, ko je sodišče z gotovostjo ugotovilo zelo dobre preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca in da ima tudi predlagateljica redne dohodke, ni potrebe, da bi do obisti preiskovalo vsak zatrjevani dohodek preživninskih zavezancev.
Terjatve iz naslova zakonite obveznosti preživljanja ne morejo prenehati s pobotom.
sprememba odločitve o stikih - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - korist mladoletnega otroka - prestajanje zaporne kazni - odločanje po prestani kazni - sprememba ureditve stikov - izvedensko mnenje
Stiki otroka z obema staršema so pomembni za oblikovanje njegove identitete in zdrave samopodobe, in so mu v korist, če so varni in zanj ne predstavljajo hude čustvene stiske in obremenitve.
V zbranih dokazih je tako sodišče imelo dovolj opore za zaključek, da je izvajanje stikov pod nadzorom CSD že ta čas, tj. pred pridobitvijo izvedenskega mnenja o vprašanjih, pomembnih za dolgoročno ureditev stikov, ustrezen način za ugotavljanje, kako bo deklica sprejela očeta. S pridobitvijo samostojne izkušnje o očetu ji bo šele dana možnost, da izrazi svoje želje oziroma da se v postopku ugotovi njena naravnanost. S tem, da bo pridobivanje te izkušnje potekalo v nadzorovanem okolju, je ustrezen pomen dan tudi materini bojazni, da bo deklica na stikih z očetom doživljala nesprejemljivo stisko.
delna plačila preživnine - delna plačila - predlog za izvršbo - izračun dolga
Iz sklepa ni razvidno, kako je sodišče prve stopnje izračunalo, da je dolžnikov dolg po poplačilu zadnje preživnine znašal še 82,72 EUR. Sodišče v sklepu namreč ni pojasnilo za takšen izračun ključnih dejstev, tj. za katero obdobje in v kakšni višini je od posameznih zneskov preživnin, zapadlih po izdaji izvršilnega naslova, obračunalo zakonske zamudne obresti in na račun katerih posameznih preživninskih terjatev iz naslova glavnic oziroma zakonskih zamudnih obresti je upoštevalo posamezna opravljena plačila. Posledično pa je onemogočen tako preizkus z vidika pravilnost uporabe določb 287. in 288. člena Obligacijskega zakonika (OZ), kot tudi preizkus pravilnosti matematičnega izračuna neplačanega preostanka terjatve.
neizkoriščen tedenski počitek - vojak - misija - odškodnina za premoženjsko škodo - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Tožnik je podal trditveno podlago, v kateri je za večino opravil navedel, koliko časa je za njih porabil, vendar sodišče prve stopnje teh dejstev ni ugotavljalo, saj je očitno materialnopravno zmotno štelo, da je za odločitev bistveno le, da je tožnik opravil določeno (nekonkretizirano) nalogo na dan, predviden kot dan tedenskega počitka.
Ker tožnik uveljavlja odškodnino za premoženjsko škodo, ker je opravil več dela (prav v času predvidenega tedenskega počitka), mu lahko pripada odškodnina le za toliko ur dela, kot jih je dodatno opravil, ne pa pavšalno za osem ur vsak dan.
Razlaga, da lahko do ponudbe in nove zaposlitve pride, potem ko delavcu delovno razmerje z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, že preneha, ni niti logična niti smiselna, saj mora iti za nadaljevanje zaposlitve brez prekinitve. Odpravnina zapade ob prenehanju delovnega razmerja (šesti odstavek 108. člena ZDR-1), kar pomeni, da z iztekom časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, in prenehanjem delovnega razmerja obveznost njenega plačila za delodajalca že nastane.
Toženka je kot posredni proračunski uporabnik, v celoti v lasti samoupravne lokalne skupnosti, oproščena plačila sodne takse (za tožbo), kot določa prvi odstavek 10. člena ZST-1.
nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe - pravnomočna razveljavitev sklepa o izvršbi - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obstoj izvršilnega naslova
V taki dejanski situaciji, ko je bil ob odločanju sodišča prve stopnje o upnikovem predlogu za dovolitev izvršbe z novim sredstvom izvršbe že pravnomočen tudi sklep z dne 25. 10. 2022 o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni nadaljevalo izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Izvršbe, ki do izdaje izpodbijanega sklepa dolžniku ni nalagala izpolnitev dajatvenega zahtevka in dovolitve izvršbe v primeru neizpolnitve obveznosti, namreč ni bilo mogoče nadaljevati z opravo izvršbe na drugo sredstvo izvršbe, kot smiselno izhaja iz četrtega odstavka obrazložitve izpodbijanega sklepa.
predlog za dopolnitev sodbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - istovetnost tožbenega zahtevka - razveljavitev sklepa
Naknadno postavljena tožbena zahtevka se z zahtevki iz tožbe vsebinsko ne prekrivata in z njimi nista istovetna, zato v navedenem obsegu ne gre za vsebinsko enake zahtevke, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
predlog za dopustitev stranske intervencije - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - dejanski oziroma pravni interes - soposestnik - motenje posesti
Pritožnik zatrjuje, da je pogodbeni upravičenec stvarne služnosti in soposestnik obravnavane poti. Pogodbene povezanosti s tožnikom s pogodbo ni izkazal, saj je v spisu ni. Na drugi strani je sodišče pravilno ugotovilo, da ima za varstvo svoje lastninske in služnostne pravice na voljo lastna pravna sredstva. Tudi pritožnik priznava, da jih ima in da jih lahko zoper toženca in tretje osebe uveljavlja bodisi samostojno bodisi skupaj s tožnikom. Vendar to še ne utemeljuje njegovega pravnega interesa za vključitev v tujo (tožnikovo) pravdo, v kateri slednji uveljavlja motenje svoje posesti. Ker je predmet obravnavanega motenjskega spora motenje posesti tožnika, to pa je stvar razmerja med tožnikom in toženo stranko, ki ne bo vplivala na medsebojno razmerje med tožnikom in pritožnikom, je predlog za njegovo udeležbo v pravdi pravilno zavrnjen.
Dogovor o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju (2018) točka 1, 1/1, 1/2, 1/2-2, 1/3. ZDR-1 člen 6.
uvrstitev v plačni razred - javni uslužbenci - diskriminacija
V drugem odstavku I. točke Dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju je bil določen način uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju iz Priloge 1 tega dogovora v plačne razrede. Pritožba zmotno navaja, da je osnovo za to uvrstitev predstavljalo zgolj delovno mesto in ne naziv. Iz Priloge I, na katero se sklicuje citirana določba, namreč izhaja, da je bilo povišanje uvrstitev plačnih razredov izvedeno za delovna mesta s pripadajočimi nazivi, to pa je skladno tudi s prvim odstavkom I. točke Dogovora, iz katerega izhaja, da je namen Dogovora izvedba spremembe uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede.
Že določena preživnina se lahko zviša oziroma zniža le pod pogojem, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bile podlaga za njeno določitev. Če sodišče spremenjenih okoliščin v smislu potreb upravičenca oziroma zmožnosti zavezanca ne ugotovi, ni podlage za spremembo preživnine, tudi ne v primeru, da slednja morebiti ni ustrezna in ne krije vseh upravičenčevih preživninskih potreb.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 128, 355, 355/3-8, 357, 357/1. ZPP člen 343, 365, 365-1.
stečajni postopek - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - pravni interes delničarja ali družbenika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - družbenik stečajnega dolžnika - procesna legitimacija dolžnikovega družbenika
ZFPPIPP le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko sodišče odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi gre za nadaljnji glavni postopek in za preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o danem soglasju za plačilo stroškov postopka. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka, njegova pritožba ni dovoljena.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da toženka oziroma njen nadzorni svet ni imel možnosti, da bi tožniku določil oziroma priznal dohodek, ki ni skladen s Politiko prejemkov toženke oziroma ki ga ta ne določa. Iz točke V.1.2. Politike prejemkov toženke izhaja, kateri prejemki so lahko izplačani članu uprave. Prejemki so v tej določbi taksativno našteti in med njimi vtoževane posebne nagrade za uspešnost poslovanja ni navedene.
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. DZ člen 290, 290/1.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - posebno in skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - izenačenost zakonske in izvenzakonske zveze - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - izročilna pogodba - darilo enemu od zakoncev - skupna denarna sredstva zakoncev - obligacijska pravica - stvarna pravica - trenutek pridobitve premoženja - neupravičena obogatitev - delež zakonca na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja
Skupno premoženje je lahko tudi tisto premoženje, ki je pridobljeno na podlagi pogodbe o preužitku, pa čeprav je pogodbo sklenil le eden od zakoncev. Vendar so v obravnavani zadevi dejanske okoliščine drugačne, saj je toženec sklenil pogodbo in pridobil obligacijsko pravico na izročitev nepremičnega premoženja od izročevalke oziroma preužitkarice v last in posest pred nastankom zunajzakonske skupnosti oziroma še preden je tožnico sploh spoznal.
Ko sta se pravdni stranki spoznali in kasneje vzpostavili zunajzakonsko skupnost, je toženec že razpolagal z obligacijsko pravico, ki je izvirala iz sklenjene preužitkarske pogodbe in je spadala v njegovo posebno premoženje. V primeru, ko je obligacijska pravica že del posebnega premoženja, spada v to premoženje tudi stvarna pravica pridobljena na njeni podlagi.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 128, 355, 355/3-8, 357, 357/1. ZPP člen 343, 365, 365-1.
stečajni postopek - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - pravni interes delničarja ali družbenika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - družbenik stečajnega dolžnika - procesna legitimacija dolžnikovega družbenika
ZFPPIPP le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko sodišče odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi gre za nadaljnji glavni postopek in za preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o danem soglasju za plačilo stroškov postopka. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka, njegova pritožba ni dovoljena.