CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00066527
URS člen 54.. DZ člen 138, 138/1, 138/3.. ZNP-1 člen 6.. ZPP člen 347, 347/1, 355, 355/1, 355/2.
skupno starševstvo - razveljavitev prvostopenjske odločbe
Velja torej načelno izhodišče (pravilo), da je otroku v korist, da vzgoja in varstvo potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev (še) vzpostavljena, zato sta skupna vzgoja in varstvo osnovna (prvenstvena) rešitev (138. člen DZ). Temeljni pogoj za zaupanje otroka v skupno varstvo in vzgojo je, da sta oba starša primerna za izvajanje varstva in vzgoje. Če sta skupno varstvo in vzgoja otroku v korist, mora sodišče izreči skupno varstvo kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le takrat, ko med staršema obstaja zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, ali takrat, ko na primer en starš otroka zanemarja ali zlorablja (in je zaradi tega otrok pri njem ogrožen), lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno in zaupa otroka v varstvo in vzgojo drugemu staršu. Otrok se šteje za ogroženega pri enem od staršev, če ta starš ni primeren za izvajanje varstva in vzgoje.
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 128, 355, 355/3-8, 357, 357/1. ZPP člen 343, 365, 365-1.
stečajni postopek - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - pravni interes delničarja ali družbenika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - družbenik stečajnega dolžnika - procesna legitimacija dolžnikovega družbenika
ZFPPIPP le v izjemnih primerih družbeniku daje položaj stranke v postopku. To je le v fazi predhodnega postopka, ko sodišče odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka. V tej zadevi gre za nadaljnji glavni postopek in za preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o danem soglasju za plačilo stroškov postopka. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, zakon pa ne daje družbeniku pravice do pritožbe zoper sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka, njegova pritožba ni dovoljena.
predlog za dopolnitev sodbe - primarni in podredni tožbeni zahtevek - istovetnost tožbenega zahtevka - razveljavitev sklepa
Naknadno postavljena tožbena zahtevka se z zahtevki iz tožbe vsebinsko ne prekrivata in z njimi nista istovetna, zato v navedenem obsegu ne gre za vsebinsko enake zahtevke, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
predlog za dopustitev stranske intervencije - zavrnitev predloga o stranski intervenciji - dejanski oziroma pravni interes - soposestnik - motenje posesti
Pritožnik zatrjuje, da je pogodbeni upravičenec stvarne služnosti in soposestnik obravnavane poti. Pogodbene povezanosti s tožnikom s pogodbo ni izkazal, saj je v spisu ni. Na drugi strani je sodišče pravilno ugotovilo, da ima za varstvo svoje lastninske in služnostne pravice na voljo lastna pravna sredstva. Tudi pritožnik priznava, da jih ima in da jih lahko zoper toženca in tretje osebe uveljavlja bodisi samostojno bodisi skupaj s tožnikom. Vendar to še ne utemeljuje njegovega pravnega interesa za vključitev v tujo (tožnikovo) pravdo, v kateri slednji uveljavlja motenje svoje posesti. Ker je predmet obravnavanega motenjskega spora motenje posesti tožnika, to pa je stvar razmerja med tožnikom in toženo stranko, ki ne bo vplivala na medsebojno razmerje med tožnikom in pritožnikom, je predlog za njegovo udeležbo v pravdi pravilno zavrnjen.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 13, 13/1, 34, 35, 43, 43/2, 45, 48, 48/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 72, 72/2, 321, 321/2, 321/3, 339, 339/1. URS člen 49. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2. Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (14.09.2021) člen 5, 5/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pogoj PCT - COVID-19 - odklonitev testiranja - sorazmernost ukrepa - ustavna odločba - osebni podatki - diskriminacija - osebna okoliščina
Zmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženec za sprejem aktov, s katerimi je od delavcev zahteval, da morajo izkazati pogoj PCT oziroma se samotestirati, ni imel podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva tudi določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bil toženec kot delodajalec dolžan sprejeti, saj je bila to njegova zakonska dolžnost (45. člen ZDR-1, 5. člen ZVZD-1). Zahteva za izpolnjevanje pogoja PCT ni pomenila, da so se pogoji tožnikove zaposlitve spremenili ali enostranskega določanja obveznosti s strani delodajalca, kot zmotno očita pritožba.
Utemeljenost suma namreč zadeva stopnjo verjetnosti, da je bilo kaznivo dejanje po posameznem obdolžencu storjeno, ne pa njegove dokazanosti. Gre za nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Pri presoji utemeljenega suma je potrebno upoštevati vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ne presoja pa se verodostojnost posameznih (nasprotujočih si) dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
odločitev o stroških postopka - nagrada za študij spisa - dopolnilno izvedensko mnenje
Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za študij spisa dvakrat v višini 51,00 EUR. Ne iz izvedenskega mnenja ne iz samega sklepa ni razvidno, da bi bila s strani izvedenskega organa pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja presojana dodatna dokumentacija, študij katere bi bil potreben.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00064445
ZPP člen 315, 315/1, 355, 355/1, 358, 358-5. OZ člen 2, 3, 82, 82/2, 83, 86, 86/1, 247, 252, 807, 807/3. ZDR-1 člen 40. ZS člen 3. URS člen 15, 15/3, 74, 74/3. ZPOmK-1 člen 134, 134/3, 134/3-4. ZJN-3 člen 4.
dispozitivna narava zakonskih določb - prosto urejanje obligacijskih razmerij - uporaba določil in razlaga spornih določil - nejasna določila v posebnih primerih - nejasna pogodbena določila v posebnih primerih - pogodbena konkurenčna klavzula - zaposlitev - obligacijska pogodba - skupni namen pogodbenikov - analogna uporaba zakona - nelojalna konkurenca - sorazmernost - omejitev svobodne gospodarske pobude - načelo enake vrednosti dajatev - vmesna sodba sodišča druge stopnje - ničnost - javna naročila - pogodbena kazen
ZDR-1 v 40. členu določa, da se za vključitev konkurenčne klavzule zahteva, da je delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobival tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. V določenih primerih se sicer na podlagi 3. člena ZS v obligacijskopravnih zadevah lahko analogno uporabijo določbe ZDR-1, vendar morajo biti za takšno analogno uporabo podani utemeljeni razlogi. Po presoji pritožbenega sodišča bi bila analogna uporaba določb ZDR-1 dopustna v primeru, če bi bilo obligacijsko razmerje (pogodba) v bistvenih lastnostih primerljivo delovnem razmerju (pogodbi o zaposlitvi). Glede na ugotovitev, da sta stranki prirejena gospodarska subjekta, Pogodba pa je obligacijskopravne narave (brez elementov pogodbe o zaposlitvi), po mnenju pritožbenega sodišča določbe ZDR-1 ne pridejo v poštev. Določbe ZDR-1 so namreč namenjene zaščiti šibkejše stranke (delavca), v obligacijskih razmerjih, pa veljata avtonomija in dispozitivnost urejanja pogodbenih razmerij (2. in 3. člen OZ).
spor majhne vrednosti - gradbena pogodba - neizpolnitev - izpolnitev z napakami - dopustni pritožbeni razlog
Tožnica v tej pravdi namreč uveljavlja odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe (glej drugi odstavek 239. člena OZ v zvezi s 628. in 632. členom OZ (op. pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost zaključka, da je šlo za gradbeno pogodbo, vendar pa je gradbena pogodba v osnovi posebna oblika podjemne pogodbe in se zanjo smiselno uporabljajo tudi določbe o podjemni pogodbi)) in ne uveljavlja jamčevalnega zahtevka iz naslova napak, kar bi sicer terjalo uporabo določb o odgovornosti za napake po podjemni pogodbi.
Stara nova dejstva bi v okoliščinah konkretnega primera morala obstajati že v času smrti tožničinega moža oziroma v zvezi s popolno nezmožnostjo za pridobitno delo vsaj v enem letu po njegovi smrti. Ker kaj takega niti v predsodnem niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo niti ne more biti dokazano, je bil predlog za obnovo postopka pravilno zavrnjen.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
odločitev o stroških postopka - nagrada in stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca - dopolnilno izvedensko mnenje
Utemeljen je pritožbeni ugovor glede višine priznanih materialnih stroškov izvedenca. Pri izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja ni potrebno ponovno kopiranje oziroma tiskanje celotnega prvotnega mnenja.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407, 407/5, 407/5-2. ZSKZDČEU-1 člen 225, 225/1, 226. Sklep Sveta 2009/316/PNZ z dne 6. aprila 2009 o vzpostavitvi Evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc (ECRIS) na podlagi člena 11 Okvirnega sklepa 2009/315/PNZ (2009) priloga A.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje - obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili - zakonska rehabilitacija - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - Evropski informacijski sistem kazenskih evidenc (ECRIS)
Ob upoštevanju, prvič, načela zaupanja, ki velja med državami članicami Evropske Unije, in drugič, 3. točke 4. člena sklepa Sveta 2008/315/PNZ, ki določa obveznost države izreka obsodbe, da nemudoma pošlje osrednjemu organu države članice državljanstva (po 226. členu ZSKZDČEU-1 je to Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije) informacije o naknadni spremembi ali izbrisu informacij iz kazenske evidence, je treba zaupati Zvezni republiki Nemčiji, da so v kazenskem listu navedene zgolj obsodbe, ki po njenem pravu še niso bile izbrisane. To pomeni, da potrdilo ministrstva za pravosodje dokazuje tudi to, da do poteka preizkusnega obdobja niso bili izpolnjeni pogoji za izbris pritožnikove obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije (po merodajnem nemškem pravu).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00066179
ZPP člen 212. SZ-1 člen 20, 20/1, 21, 182, 182/1.
upravnik - stroški obratovanja in upravljanja - poslovna stavba - aktivna legitimacija upravnika - višina solastninskega deleža - posebni skupni deli v etažni lastnini - pogodba o medsebojnih razmerjih - višina stroškov - dokazno breme
Tožnica ni dokazala višine spornih stroškov čiščenja skupnih površin in električne energije. Toženka je namreč v postopku na prvi stopnji ugovarjala višini stroškov in navajala, da mora tožnica za dokazilo o višini posameznega stroška na računu oz. delilniku stroškov predložiti račune izvajalcev oz. dobaviteljev. Glede na navedeno bi morala tožnica pojasniti in dokazati, na kakšen način je prišla do iztoževanih zneskov. Dokazati bi torej morala tudi, da so bili računi dobaviteljev in izvajalcev res izdani v zatrjevani višini. Tega dokaznega bremena pa tožnica ni zmogla, saj računov dobaviteljev in izvajalcev za stroške obratovanja in vzdrževanja ali kakšnega drugega dokaza, iz katerega bi izhajalo, da je toženki stroške upravičeno zaračunala v iztoževani višini, ni predložila.
ZPIZ-2 člen 63, 63/1, 63/2, 63/2-3. ZPP člen 254, 254/2.
III. kategorija invalidnosti - dodatne omejitve - postavitev drugega odvetnika
S pomočjo izvedenca je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je drugi tožnik sposoben za delo z razbremenitvami, kot so mu bile priznane v upravnem postopku, ter dodatno stvarno razbremenitvijo, priznano v sodnem postopku. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi logično pravilno sledilo izvedenskemu mnenju in ga upoštevalo pri odločitvi.
Drugotoženec priznava, da posebne določbe glede odločanja o delitvi poslovnih deležev družbena pogodba ne določa. Vendar v tej fazi postopka neutemeljeno navaja, da to pomeni, da k sprejemu sklepa skupščina ni zavezana in da je prodaja dela lastnega poslovnega deleža zakonita, da ni niti z verjetnostjo izkazana terjatev tožeče stranke na ugotovitev ničnosti prodaje razdeljenega lasnega poslovnega deleža in vpis v sodni register. Sodišče prve stopnje je (glede na fazo postopka) pravilno zaključilo, da bi glede na četrto alinejo 505. člena ZGD-1 družbeniki morali odločati o delitvi poslovnih deležev.
Tožnikovo zdravstveno stanje pri oceni telesne okvare zagotovo ni bilo takšno, da bi za pregled na invalidsko komisijo I potreboval prevoz z reševalnim vozilom in pri tem celo spremljevalca. Ker kaj takega ne izhaja iz listinske medicinske dokumentacije, bi bil upravičen le do povračila stroškov v višini javnega prevoznega sredstva, če bi predložil vozovnico ali potrdilo o ceni na relaciji, ne glede na to, da ga je na pregled pripeljala hčerka z osebnim vozilom.
KZ-1 člen 20, 20/2, 228, 228/1. ZKP člen 3, 3/2, 371, 371/1, 371/1-11, 383, 383/1.
kršitev pravil postopka (nejasen izrek, izrek v nasprotju z obrazložitvijo) - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - nasprotja v izreku - gotovost - domneva krivde - verjetnost - obsodilna sodba - prepričanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - razveljavitev sodbe - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
V skladu z določbo drugega odstavka 3. člena ZKP sme sodišče obdolženca obsoditi samo, če je prepričano o njegovi krivdi. Potrebna je torej gotovost, da je dejansko izvršil očitano dejanje, in ne zgolj verjetnost krivde oziroma domneva, kot izhaja iz povzetega izreka izpodbijane sodbe. Besedna zveza "da bi naj" namreč pomeni izražanje domneve1, v obliki pogojnega glagolskega naklona, ki opisuje neresničen, nedejanski dogodek oziroma dejanje, ki bi se lahko zgodilo. Slednje pa, upoštevaje citirano določbo drugega odstavka 3. člena ZKP ter vrste in naravo sodb, ne more biti podlaga obsodilni sodbi.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-1, 339, 339/2, 339/2-7.
pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe - dvom v pravilnost vročitve - razveljavitev zamudne sodbe - dokazovanje vročitve - podpis na vročilnici
Pritožnik nasprotuje zaključku o izpolnjenosti pogoja iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Trdi, da mu tožba s pozivom na odgovor ni bila vročena in da podpis na vročilnici o vročitvi tožbe ni njegov. V zvezi s tem predlaga številne dokaze, med drugim tudi postavitev izvedenca grafološke stroke. S tem je vzbudil dvom v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da mu je bila tožba pravilno vročena.
Ker je zaključek o (ne)pravilnosti vročitve tožbe tožencu mogoč šele po izvedbi dokaznega postopka, je pritožbeno sodišče moralo razveljaviti zamudno sodbo in vrniti zadevo v novo sojenje.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga - zamuda roka
Dolžnik ne izpodbija odločilnih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje glede vročitve plačilnega naloga za plačilo sodne takse in izteka roka. Sklicuje se na potrdilo o bolniški odsotnosti odgovorne osebe, vendar ga ne priloži, še manj konkretizira kaj naj bi z njim uveljavljal.