KZ-1 člen 135, 135/2. OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1.
škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - kaznivo dejanje grožnje - odškodnina za telesne bolečine - strah - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - odmera denarne odškodnine
Toženec je bil pravnomočno kazensko obsojen za kaznivo dejanje po drugem odstavku 135. člena kazenskega zakonika, "kdor stori dejanje z grdim ravnanjem". To je v izreku kazenske sodbe izrecno opredeljeno kot prijem za vrat in potiskanje, kar nedvomno predstavlja podlago za ugotavljanje škode tudi za fizične bolečine. Ali je ta škoda nastala in v kakšni višini, pa je tožnik dokazoval v obravnavanem pravdnem postopku, zato je potrebno tudi ta pritožbeni očitek toženca zavrniti.
Ker je v tem sporu le ena nasprotna stranka, je sodišče prve stopnje od tožnika neutemeljeno zahtevalo še en izvod nasprotne tožbe s prilogami in posledično z izpodbijanim sklepom napačno zavrglo nasprotno tožbo, ker naj tožnik v danem roku ne bi predložil dodatnega (tretjega) izvoda nasprotne tožbe. Tožnik je namreč skladno s prvim odstavkom 106. člena ZPP sodišču povsem pravilno izročil (le) dva izvoda nasprotne tožbe - enega za sodišče in enega za nasprotno stranko.
Po šestem odstavku 364. člena ZKP sodišče v obrazložitvi sodbe navede razloge za vsako posamezno točko, v skladu s sedmim odstavkom istega člena ZKP pa sodišče navede določno in popolnoma, katera dejstva šteje za dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov.
Delodajalec nima pravice, da delavcu enostransko odredi (oz. beleži) koriščenje dopusta. Takšno enostransko ravnanje vpliva na dejansko izrabo dopusta, saj ga delavec posledično ne more več koristiti. Zaradi ravnanja delodajalca je tožnici nastala škoda, saj pravica do plačanega letnega dopusta poleg same odsotnosti z dela (dejanske izrabe dopusta) vključuje tudi pravico do plačila. Ta pravica je povsem premoženjska, zato je tožnica upravičena do odškodnine za premoženjsko škodo v višini nadomestila plače, ki bi ji bila izplačana, če bi koristila letni dopust.
URS člen 22, 23, 33. OZ člen 40, 50, 92. ZPP člen 7, 212.
enako varstvo pravic v postopku - vnaprejšnja dokazna ocena - sodba presenečenja - najem kredita za drugega - odplačevanje kredita - dvom v verodostojnost - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - ničnost pogodbe - nedopustni nagib - prisilna sklenitev pogodbe - izpodbojnost pogodbe
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje kršilo tožničine ustavne pravice iz 22. in 33. člena URS.
Obema pravdnima strankama je bilo zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku. Zgolj dejstvo, da tožnica ne soglaša z dokaznimi zaključki sodišča prve stopnje, še ne pomeni, da ji ni bilo zagotovljeno enako varstvo pravic. Iz enakega razloga tožnici tudi ni bila kršena ustavna pravica do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena URS. Tožnica zaradi odločitve v konkretnem primeru ni nikakor omejena v postopku dedovanja po pokojni materi. Vprašanje, ali bo zgolj ona podedovala materino stanovanje, ali pa tudi toženec in sestra, pa ni vprašanje tega postopka, ampak zapuščinskega postopka, ki je že v teku.
URS člen 22, 26, 155. ZPP člen 351, 351/2. ZZK-1 člen 74, 74/3. ZUstS člen 1, 1/1.
odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravno ravnanje sodišča - predpostavke odgovornosti - izčrpanje pravnih sredstev - pretrganje vzročne zveze - vložitev ustavne pritožbe - subsidiarnost odškodninskega varstva
Oškodovanec mora v primerih, ko zatrjuje odškodninsko odgovornost države na podlagi 26. člena Ustave RS zaradi sodniške napake, zoper odločitev sodišča, ki ji očita protipravnost zaradi kršitve z ustavo varovane človekove pravice, vložiti tudi ustavno pritožbo, da bi se izognil učinku prekinitve vzročne zveze med sodniško napako in škodo. S tem se sledi materialnopravnemu izhodišču, da je pravica do povračila škode v razmerju do postopkov, ki naj zagotovijo ustavnost in zakonitost delovanja nosilcev oblasti, sekundarna ter da je zato treba upoštevati vsakršno možnost pravnega varstva, če prizadeti z njim lahko uveljavi odpravo zatrjevanih protipravnosti in tako prepreči škodo.
ZDR-1 člen 36, 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 362, 362/2, 339, 339/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obvestilna dolžnost - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija - prekluzija
Tudi če bi sledili navedbam tožnice, da je toženka delovni čas od 14. 6. 2021 dalje začasno prerazporedila le njej, to glede na pravilne ugotovitve o obstoju resnega in utemeljenega objektivnega odpovednega razloga in o tem, da se toženka do tožnice sicer ni obnašala nespoštljivo ter da nad njo ni izvajala šikaniranja ali nedopustnih pritiskov zaradi bolniške odsotnosti, samo po sebi ne bi zadostovalo za zaključek o navideznosti odpovednega razloga in s tem nezakonitosti odpovedi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00064440
ZIL-1 člen 123, 123/7, 124, 124b, 124b/1, 124b/4. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
blagovna znamka EU - zavarovanje dokazov - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zavrženje predloga za začasno odredbo - zahtevek za razkritje podatkov
Utemeljene so pritožbene navedbe, da se sklop podatkov iz predloga za zavarovanje dokazov razlikuje od sklopa podatkov iz predloga za izdajo začasne odredbe. Že njuna vsebinska primerjava izkazuje, da je varstvo, ki ga upnica uveljavlja s predlogom za izdajo začasne odredbe, širše od varstva, ki ga uveljavlja s predlogom za zavarovanje dokazov.
Utemeljene so tudi pritožbene navedbe, da začasna odredba in zavarovanje dokazov predlagatelju ne nudita enakovrstnega varstva.
izdaja odločbe brez razpisa naroka za glavno obravnavo - gospodarski spor - nesporno dejansko stanje - zahteva za razpis naroka - neprerekane trditve - opozorilo na posledice
Tožena stranka v ničemer ni bila zavedena, da bo sodišče na vsak način opravilo narok za glavno obravnavo. Celo več, izrecno je bila opozorjena na to, da naroka ne bo opravilo, če ga nobena od pravdnih strank ne bo zahtevala, obe pa sta bili obveščeni o tem, da se dejansko stanje šteje za nesporno in kako je sodišče prve stopnje prišlo do tega zaključka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00064213
KZ-1 člen 197, 197/1. ZKP člen 167, 167/1, 175, 175/1, 175/2, 184, 184/1.
uvedba preiskave - sklep o preiskavi - izpodbijanje pravne kvalifikacije kaznivega dejanja v sklepu o preiskavi - zahteva za razširitev preiskave - šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - delovno mesto - v zvezi z delom - namenska razlaga - spolno nadlegovanje - pravno varovane dobrine - varovanje dostojanstva delavca - utemeljen sum
Pravna dobrina, ki se ščiti s kaznivim dejanjem šikaniranja na delovnem mestu po prvem odstavku 197. člena KZ-1, je delavčevo dostojanstvo. Namen je torej varovati delavca pred vsemi oblikami šikaniranja, trpinčenja in nadlegovanja, tudi spolnega, na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Šikaniranje se lahko izvršuje na vertikalni ravni, ko sta storilec in oškodovanec v hierarhičnem razmerju v okviru delovnega procesa, pa tudi na horizontalni ravni, ko sta si storilec in oškodovanec v prirejenem položaju. Že na podlagi jezikovne razlage zakonskega znaka na delovnem mestu ali v zvezi z delom je moč sklepati, da ni nujno, da sta storilec in oškodovanec zaposlena pri istem delodajalcu, predvsem pa to potrjuje namenska razlaga. Glede na raznolikost delovnega procesa in vanj vključenih deležnikov, delavčevo dostojanstvo pri opravljanju dela namreč ne bi moglo biti ustrezno varovano, če bi bilo inkriminirano izključno šikaniranje s strani oškodovančevih sodelavcev, zaposlenih pri istem delodajalcu kot oškodovanec, ne pa tudi drugih delavcev, s katerimi oškodovanec sodeluje v okviru opravljanja nalog na svojem delovnem mestu oziroma aktivnosti v zvezi z delom.
Preiskava se načeloma opravi samo glede tistega kaznivega dejanja in zoper tistega obdolženca, na katerega se nanaša sklep o preiskavi (prvi odstavek 175. člena ZKP). Vendar preiskovalni sodnik preiskavo vodi z namenom, da bo "stanje stvari zadosti razjasnjeno" (prvi odstavek 184. člena ZKP). Zato ga ni mogoče togo omejevati z zahtevo tožilca - če se namreč med preiskavo pokaže, da je treba postopek razširiti tudi na kakšno drugo kaznivo dejanje ali zoper kakšno drugo osebo, obvesti preiskovalni sodnik o tem državnega tožilca. V takem primeru se smejo opraviti tista preiskovalna dejanja, ki jih ni mogoče odlašati; o vsem, kar je bilo storjeno, pa je treba obvestiti državnega tožilca (drugi odstavek 175. člena ZKP).
Ker v obravnavanem primeru tožbeni zahtevek tožnice temelji na istem dejanskem stanju, ki je bilo podlaga za odločitev za izdajo kazenske obsodilne sodbe, je posledično podan temelj odškodninske odgovornosti toženca. Vzrok za nastanek škode pri tožnici izvira iz toženčevega protipravnega ravnanja.
podjemna pogodba - napake izvršenega dela - odprava napake na stroške podjemnika - pobotni ugovor - procesni pobot - vračunavanje obresti
Ni pravilna materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da v pobot uveljavljena terjatev ne izpolnjuje pogoja vzajemnosti, ker gre za plačilo stroškov tretje osebe. Zahtevek po tretjem odstavku 639. člena OZ je, kot je bilo zgoraj pojasnjeno, samostojni zahtevek naročnika za plačilo denarnega zneska, potrebnega za odpravo napak. Računi dejanskega izvajalca so v tem smislu dokazno sredstvo, s katerim naročnik dokazuje višino nastalih stroškov odprave napak. Naziranje sodišča prve stopnje, da tožena stranka v okviru pobotnega ugovora ne more uveljavljati terjatve iz tretjega odstavka 639. člena OZ, ker ne gre za njeno terjatev, ampak terjatev dejanskega izvajalca del, bi izničilo pravno naravo zahtevka, ki ga naročniku del daje določba tretjega odstavka 639. člena OZ.
zahtevek za plačilo - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena - izpovedba priče - dokazna ocena izpovedbe prič
Tožena stranka s skopo oziroma splošno pritožbeno trditvijo, da sodišče njenih navedb in argumentov ni upoštevalo ter da je v celoti sledilo izpovedbi zaslišane priče B. B., ne more uspeti. Tožena stranka ni opredeljeno navedla dejstev, ki naj bila zmotno ugotovljena oziroma obrazloženo navedla, zakaj so bila ta dejstva zmotno ugotovljena.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - vsebina oporoke - spor o vsebini oporoke - prodaja stanovanja - razpolaganje z naklonjeno stvarjo (preklic oporoke) - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - vsebina napotitvenega sklepa - vezanost stranke na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom prvega sodišča, da je bolj verjetno, da je bila zapustničina prava volja, da denarna sredstva od prodaje stanovanja z oporoko nakloni oporočnemu dediču in da oporočnih razpolaganj glede tega denarja ni preklicala. ZD ne določa meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, zato mora zapuščinsko sodišče o tem, koga napoti na pravdo, odločiti upoštevajoč vse okoliščine posamezne zadeve. Prvo sodišče je tako ravnalo in pravilno ocenilo, da je oporočni dedič izkazal svoje trditve za verjetnejše od trditev zakonite dedinje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00064007
ZIZ člen 272. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 123, 123/2, 123/2-a, 123/2-b, 123/2-c, 123/7, 124b, 124b/1.
znamka - kršitev znamke - prepoved uporabe znaka - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - nenadomestljiva škoda - zmeda potrošnika glede izvora blaga - dolžnost obveščanja
Tožnici naj bi nenadomestljiva škoda nastajala s toženkinim trženjem njenega izdelka WAYA RefluStop, ki da je tožničinemu izdelku RefluSTAT zelo podoben, zaradi česar naj bi med potrošniki, ki sta jim oba izdelka - oba namenjena zdravljenju refluksa iz požiralnika - dostopna brez recepta, nastajala zmeda o izvoru izdelkov. Vendar pa je zmeda potrošnikov o izvoru blaga ali storitev zaradi dvojne podobnosti na eni strani primerjanih znakov in na drugi s temi znaki označenega blaga ali storitev predpostavka kršitve znamke po točki b) drugega odstavka prvega odstavka 47. člena ZIL-1, ta zmeda pa ni na takšni ravni splošnosti zatrjevana, kot izhaja iz tožničinega predloga, in torej že kar samodejno istovetna s težko nadomestljivo škodo v smislu točke b) drugega odstavka 123. člena ZIL-1.
Člen 124.b ZIL-1 vsebuje pravico materialnega prava, ki jo je kot takšno mogoče uveljavljati v postopku zavarovanja z začasno odredbo (pod pogoji iz 272. člena ZIZ, ki so praktično enaki kot tisti iz 123. člena ZIL-1).
Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 10, 10/3. ZPP člen 214, 214/2.
policist - službena pot - službeni pes - neprerekane navedbe - razveljavitev sodbe - zmotna uporaba materialnega prava - povrnitev potnih stroškov
V sodni praksi je že bilo zavzeto stališče, da če ima delavec službenega psa v lasti delodajalca nameščenega v oskrbo na domu, mu poleg nadomestila in ene delovne ure dnevno, pripadajo tudi stroški za uporabo lastnega avtomobila v službene namene, saj mora psa pripeljati od svojega doma na delo v službene namene.
Tožnik je tekom postopka na prvi stopnji zatrjeval ne samo, da namestitveni prostori niso bili ustrezni, ampak tudi, da je bila namestitev psov na domu vodnikov za toženko ugodnejša in racionalnejša in da je takšno namestitev dovoljevala, ker je od tega imela koristi, sodišče pa teh dejstev ni ugotavljalo, čeprav so pravno relevantna.
popravni sklep - napačna pravna opredelitev dejanja - izvirnik sodne odločbe - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti
Ob ugotovitvi, da je obdolženec dejanji storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, bi moralo sodišče prve stopnje obe kaznivi dejanji pravno opredeliti še v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1. Ker tega ob izreku sodbe ni storilo, je ravnalo v obdolženčevo škodo.
S sklepom o popravi ni mogoče popraviti izvirnika sodbe. V sodbo, kot je bila razglašena, sodišče prve stopnje ne sme posegati z (nepravilno) izdajo popravnega sklepa, temveč se tovrstne napake lahko odpravijo zgolj v postopku s pravnimi sredstvi.
Če z zakonom ni določen drugačen rok za zastaranje, terjatev zastara v petih letih, v skladu s 346. členom OZ. V prvem odstavku 336. člena OZ določa, da začne zastaranje pri obogatitvenih zahtevkih teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico zahtevati izpolnitev obveznosti. To pa je takrat, ko se je dokončno izjalovilo upnikovo, v tem primeru tožnikovo, pričakovanje.
ZBan-1 člen 350a, 350a/1.. ZGD-1 člen 337.. ZPP člen 13, 23, 24, 191, 196, 208, 443, 482.. ZPSVIKOB člen 9, 25, 45.. ZRPPB člen 265.
odškodninski spor - prekinitev in nadaljevanje postopka - neskladje zakona z ustavo - prenehanje razloga za prekinitev - ni predhodno vprašanje - navadno sosporništvo na pasivni strani - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - gospodarski spor - stvarna pristojnost sodišča
Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da so bili z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 postopki na podlagi prvega odstavka 350.a člena ZBan-1 prekinjeni, dokler ne bo odpravljena protiustavnost iz 2. točke izreka omenjene odločbe Ustavnega sodišča (z 2. točko izreka je bilo ugotovljeno, da je 265. člen ZRPPB v neskladju z Ustavo). S sprejetjem ZPSVIKOB, ki je začel veljati 19. 12. 2019, je bila odpravljena protiustavnost, ki je bila predhodno ugotovljena z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, zato takrat razlogov za prekinitev postopka ni bilo več. Dne 5. 3. 2020 je Ustavno sodišče RS izdalo sklep opr. št. U-I-4/20-19, s katerim je zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB (1. točka izreka) in do končne odločitve Ustavnega sodišča o ustavnosti ZPSVIKOB prekinilo pravdne postopke iz 25. in 45. člena ZPSVIKOB. Ta dva člena ZPSVIKOB pa urejata postopke, v katerih oškodovanci zoper Banko Slovenije (drugo toženo stranko) uveljavljajo odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1. Ustavno sodišče RS je tako s sklepom U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020 (ponovno) prekinilo zgolj odškodninske postopke, ki tečejo zoper drugo toženo stranko (Banko Slovenije), zaradi česar se navedeni sklep Ustavnega sodišča ne nanaša na prvo in tretje toženo stranko (poslovno banko in Republiko Slovenijo). Posledično ovir za nadaljevanje postopka zoper prvo in tretje toženo stranko ni (208. člen ZPP), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se postopek zoper prvo in tretje toženo stranko nadaljuje, pravilna.
dokaz z zaslišanjem prič - dokazna ocena - pristranskost priče - nepristop stranke na narok
Vendar pa zgolj zato, ker so priče v razmerju s tožečo stranko, to ne pomeni, da so te priče zgolj zato tudi pristranske. Sodišče prve stopnje si je namreč vtis o izpovedi zaslišanih prič ustvarilo z osebnim vtisom ob zaslišanju, kar je tudi namen neposrednega zaslišanja prič. Jasno je pojasnilo, da so bile izpovedi skladne, tudi s predloženimi listinskimi dokazi.