tožba zoper državo - zavrženje tožbe - pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - procesna predpostavka za vložitev tožbe - predhodni postopek pred državnim odvetništvom - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - predhodni postopek kot procesna predpostavka - pravica do sodnega varstva
V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora ni sprožil. Ker mora biti predhodni postopek začet (in neuspešno končan) že pred vložitvijo tožbe, je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče pritožnika med postopkom obvestiti o dolžnosti vložitve predloga za mirno rešitev spora.
postopek za vrnitev v prejšnje stanje - procesna strogost - zamuda roka ali dejanja postopka - obrazložitev predloga - pomanjkljiva trditvena podlaga - manjkajoče trditve - nadomeščanje pomanjkljivih trditev z dokazi - upravičen razlog za zamudo - bivanje v tujini - kratkotrajna odsotnost iz države
Iz tožnikovih pomanjkljivih dejanskih navedb ne izhaja upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Izvedba predlaganih dokazov manjkajočih trditev ne more nadomestiti, ker bi šlo za nedovoljen informativni dokaz.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 51.
stroški in nagrada sodnega cenilca - odmera nagrade - vrednost točke - sprememba vrednosti točke - rast cen
Določba 51. člena Pravilnika je podnormirana in kot taka po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni samostojne podlage, ki cenilcu omogoča zahtevo za zvišanje nagrade, sodišču pa, da cenilcu tako zahtevano povišanje prizna.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065511
ZNP-1 člen 26, 26/1, 45, 45/2. DZ člen 151, 151/4, 165. ZPacP člen 2, 2-19, 35, 35/2.
razmerja med starši in otroki - izvajanje starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - cepljenje otrok - COVID-19 - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - udeležba mladoletnega otroka v postopku - izjava mladoletnega otroka - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - medicinski poseg - privolitvena sposobnost - začasna odredba o zdravniškem pregledu ali zdravljenju - pogoj za izdajo začasne odredbe - umik predloga - pristojnost sodišča
B. B. kot udeleženec v postopku lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Utemeljen je zaključek, da bi bila predlagana začasna odredba, ki bi B. B. preprečevala privolitev v medicinski poseg do nastopa bodočega negotovega dejstva, v nasprotju z zdravstvenimi predpisi, na podlagi katerih se B. B. lahko sam odloči za poseg.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00067472
ZKP člen 105. KZ-1 člen 211, 211/1.
premoženjskopravni zahtevek - smrt oškodovanca - smrt oškodovanca v teku postopka na prvi stopnji - zapuščina - dediči - dediščinska skupnost - priglasitev premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku - kaznivo dejanje goljufije - opis kaznivega dejanja - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - preslepitveni namen
S smrtjo oškodovanca med kazenskim postopkom, vendar že po priglasitvi premoženjskopravnega zahtevka, je terjatev na povrnitev škode, ki izvira iz kaznivega dejanja, postala del zapuščine po pokojnem oškodovancu. Ker zapuščinski postopek še ni bil pravnomočno končan, so dediči še v dediščinski skupnosti, kar pomeni, da predstavlja njihova terjatev do obdolženca na povrnitev škode iz kaznivega dejanja del še nerazdeljenega skupnega premoženja.
Odločba o premoženjsko pravnem zahtevku, ki se glasi na dediče po pokojnem oškodovancu B. B., čeprav ti poimensko še niso določeni (znani), je materialno pravno pravilna in izvršljiva. Dediči bodo poimensko določeni takrat, ko bo zapuščinsko sodišče s (pravnomočnim) sklepom o dedovanju dokončno ugotovilo dediče po pokojnem oškodovancu in njihove dedne deleže.
ZZK člen 16, 101, 101/1, 141. ZPP člen 286b, 286b/a, 339, 339/2, 339/2-8.
izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - javno dobro - ukinitev statusa javnega dobra - pravica do izjave - pravočasno uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka
Vpis javnega dobra v zemljiško knjigo je temeljil na seznamu (141. člen ZZK), zato je prvo sodišče pravilno ugotovilo, da je parcela št. 1/1 javno dobro. Pri tem je nepomembno, kakšno je stanje te nepremičnine v naravi oziroma, da je to zemljišče zaraščen gozd in da ceste oziroma poti na tem zemljišču nikoli ni bilo, kot trdi pritožnik, saj to na status parcele št. 1/1 kot javnega dobra ne vpliva.
Pritožnikova trditev, da ni imel možnosti podajati navedb oziroma izjav, je neupoštevna že zato, ker je prepozna, saj bi pritožnik moral uveljavljati zatrjevane kršitve določb postopka na naroku, česar ni storil (prvi odstavek 286.b člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL00065365
KZ-1 člen 257, 257/3. ZSPJS člen 32, 32/4. KPJS člen 46, 46/1, 46/2, 46/3. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 90.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - stalna pripravljenost za delo - dodatek za stalno pripravljenost - pisna odredba - javni uslužbenci - visokošolski zavod - fakulteta - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Skop normativni okvir instituta dodatka za stalno pripravljenost je moč napolniti z ustrezno vsebino, ki jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zamejilo s potrebno presojo individualne odreditve stalne pripravljenosti konkretnemu javnemu uslužbencu. S hierarhično uporabo in razlago zakonov in drugih relevantnih predpisov s področja delovnih razmerij je moč ugotoviti, da odrejanje stalne pripravljenosti na delo v visokošolskih organizacijah z nobenim zakonom ali drugim predpisom ni izključeno.
Delodajalec mora delavcu plačati vsako odrejeno delo, ki presega z delovnopravno pogodbo dogovorjen obseg dela. V postopku ni bilo s potrebno gotovostjo ugotovljeno, da je obtoženi izrabil svoj položaj, da bi javnim uslužbencem pridobil protipravno premoženjsko korist. Javni uslužbenci so sicer prejeli dodatek za stalno pripravljenost, do katerega glede na naravo in vsebino dela niso bili upravičeni, po predmetnih sklepih pa jim je bilo izplačano tisto, kar jim je bilo odrejeno, t. j. dodatno delo, ki ga Fakulteta X. zaradi omejitev izplačil ni mogla izplačati, do izplačila pa so bili upravičeni. Glede na sicer pravilno ugotovljeno dejansko stanje, da so javni uslužbenci prejeli plačilo za nadurno delo oziroma za povečan obseg dela, pa je napačen zaključek prvostopenjskega sodišča, da naj bi obtoženi z izdajo sklepov zasledoval namen pridobitve protipravne premoženjske koristi drugemu (javnim uslužbencem).
URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 61, 63.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilen ukrep - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - zmožnost presoje realnosti - psihična bolezen - paranoidna shizofrenija - zdravstvena dokumentacija - odklanjanje zdravljenja (terapije) - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - dokaz s sodnim izvedencem - premestitev na odprti oddelek
Pri udeležencu gre za hudo psihično bolezen, razvijajočo se paranoidno shizofrenijo (ob znani genetski obremenjenosti v tej smeri), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti.
Prvi odstavek 363. člena ZPP določa, da je zoper sklep prvega sodišča dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da pritožbe ni. Skladno s tretjim odstavkom 270. člena ZPP zoper sklep procesnega vodstva ni pritožbe.
Vprašanje osredotočenosti suma in z njim povezano priznanje procesnopravne subjektivitete posameznika je dejansko vprašanje, presoja osredotočenosti suma pa je pomembna z vidika presoje morebitne kršitve privilegija zoper samoobtožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064395
ZKP člen 358, 358-3, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1, 392/4. KZ-1 člen 20, 20/2, 196, 196/1, 196/2.
kršitev temeljnih pravic delavcev - razveljavitev sodbe - sodba nima razlogov - plača - slabo finančno stanje - objektivna nezmožnost
Kaznivo dejanje po 196. členu KZ-1 ni podano, če delodajalec oziroma oseba, ki v skladu z ustreznimi pooblastili odloča o pravicah iz navedenega člena, ne zmore plačati obveznosti do svojih delavcev iz objektivnih razlogov, ker nima dovolj sredstev za izpolnitev svojih obveznosti do delavcev in obenem ne gre za naklepno povzročitev slabega finančnega stanja. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe in da poslovanja podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR-1 in ZFPPIPP.
ZSPJS člen 21, 21-2, 22, 22d, 22d/1, 22e, 22e/1, 22e/3. ZJU člen 16. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2.
del plače za delovno uspešnost - povečan obseg dela - omejitev pogodbene avtonomije - finančna sredstva
Ni mogoče šteti, da je od razpoložljivosti sredstev odvisno plačilo, do katerega je glede na opravljeno delo upravičen javni uslužbenec, kar velja ne glede na omejitev avtonomije v javnem sektorju (16. člen ZJU). V nasprotnem primeru, če bi šteli, da delodajalec javnemu uslužbencu ni dolžan plačati dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela, tudi če ta (po sklenjenem dogovoru in odredbi) opravi delo, ki presega pričakovane rezultate dela, če za to nima sredstev (ker jih je na primer že porabil za plačilo drugim javnim uslužbencem), bi bila odločitev o plačilu v celoti prepuščena delodajalcu, ne glede na delo, ki se dejansko opravi.
razporeditev na delovno mesto - neizpolnjevanje pogojev - diskriminacija - pritožbene novote
Ob ugotovitvi, da tožnik za zasedbo delovnega mesta Priznani solistični orkestrski glasbenik ni izpolnjeval pogojev, je njegovo prizadevanje za ugotovitev diskriminacije (kot neenakopravne izbire med delavci, ki izpolnjujejo pogoje) v vsakem primeru neutemeljeno.
Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnika utemeljeno zavrnilo, pri čemer je vprašljivo stališče, da je tožniku zagotovljeno sodno varstvo, čeprav je tožbo vložil več let po razpisu in izbiri kandidatov in ne da bi predhodno podal zahtevo za varstvo pravic, določeno v prvem odstavku 200. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00063961
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZIZ člen 272, 272/1.
odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - prepoved unovčitve garancije - neodvisna bančna garancija - zloraba pravic iz bančne garancije - verjetnost obstoja nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka - kršitev pravice stranke do izjave
Glede na naravo in namen izdane neodvisne bančne garancije kot samostojnega in od temeljnega posla neodvisnega sredstva zavarovanja obveznosti, je po ustaljenem stališču sodne prakse, začasno odredbo na prepoved izplačila zneska po garanciji dopustno izdati le v izjemnih primerih, ko je ravnanje upravičenca iz garancije zvijačno oz. ko z unovčenjem garancije zlorablja svoje pravice iz nje. Upnik mora izkazati veliko verjetnost zlorabe pravic, ki je že na prvi pogled očitna, ne da bi to terjalo izvedbo poglobljenega in obsežnega dokaznega postopka. Obširna zatrjevanja upnika in dolžnika in njuno razhajanje glede vprašanja dobre izvedbe posla, je sodišče prve stopnje pravilno označilo kot sporna vprašanja o temeljnem poslu, ki ne kažejo na očitno zlorabo pravic dolžnika iz dane bančne garancije (tč. 13-15 obrazložitve sklepa). To, ali so dela bila izvedena skladno s Pogodbo in tehničnimi specifikacijami oziroma razpisno dokumentacijo (tudi to ali je bilo izvedeno šestmesečno poskusno obratovanje) je med strankama sporno in tega vprašanja brez poglobljenega in obširnega dokaznega postopka ni mogoče razrešiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - slabo finančno stanje
Tožnik si napačno tolmači obstoj potrebe po njegovem delu. Delodajalec se lahko odloči za zmanjšanje števila zaposlenih zaradi slabega finančnega stanja, ni pa mu mogoče očitati nezakonitega ravnanja, če delo organizira drugače (v konkretnem primeru sindikalno svetovanje iz centrale po telefonu in pisno, manj z obiski na terenu). Toženka je dejansko reorganizirala svoje delovanje, namesto tožnika pa za opravo njegovega dela ni zaposlila nobenega novega delavca.
ZS člen 6, 83, 83a, 83a/1. ZPP člen 8, 108, 226, 226/2. ZDSS-1 člen 34, 34/1. ZVZD-1 člen 5, 12, 19. ZDR-1 člen 6, 33, 34, 35, 45, 45/1, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3. ZPacP člen 10.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - listina v tujem jeziku - zaščitna maska - epidemija - test sorazmernosti - diskriminacija - dostop do sodišč
Po drugem odstavku 226. člena ZPP mora stranka listini, sestavljeni v tujem jeziku, predložiti overjeni prevod. Listine, ki ji ni priložen prevod v slovenskem jeziku, ni mogoče upoštevati in dokazno oceniti. Ker ne obstaja dolžnost sodišča, da stranko poziva k predložiti prevoda listine, poleg tega pa je na predložitev prevoda opozorila toženka v odgovoru na tožbo, ni utemeljena pritožbena navedba, kako bi moralo sodišče prve stopnje ravnati v okviru materialnega procesnega vodstva.
Tožnik ne zanika, da maske ni nosil niti potem, ko je že prejel pisno opozorilo toženke po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, ponovna istovrstna kršitev pa zadošča za zakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
škodni dogodek - pravična denarna odškodnina - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne poškodbe in okvara zdravja - odmera denarne odškodnine - povprečna neto plača - primerljiva odškodnina - skaženost - delni umik tožbenega zahtevka - odločanje o umaknjenem delu zahtevka - vpliv znižanja tožbenega zahtevka na uspeh strank v pravdi - povračilo stroškov glede na uspeh v pravdi - prekoračitev tožbenega zahtevka - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Odmerjena odškodnina je primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode, ki jo je in bo utrpel tožnik. Pravilno odseva razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje.
Sodišče je prekoračilo tožbeni zahtevek. V takem primeru je potrebno glede na naravo prekoračitve zahtevka s sklepom sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno sojenje.
pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe - pooblaščenec pravne osebe - zahteva za sodno varstvo - upravičenec za vložitev zahteve za sodno varstvo
ZP-1 dovoljeni nabor zastopnikov pravne osebe opredeljuje v 92. členu, pri čemer med drugim navaja tudi pooblaščenca, ki ga pisno ali ustno na zapisnik za zastopanje pooblasti kolektivna uprava pravne osebe ali njen zastopnik. Glede na navedeno razlago, lahko oseba, ki ima pisno pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe, vloži zahtevo za sodno varstvo v imenu pravne osebe.
Posplošeno sklicevanje na trditve, ki jih je tožnik uveljavljal v postopku pred sodiščem prve stopnje, za pritožbeni postopek ne zadošča. Sodišče druge stopnje lahko, ker gre za samostojen postopek, pri preizkusu pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe upošteva samo tiste dejanske in pravne trditve, ki jih je tožnik v pritožbi opredeljeno navajal in ustrezno konkretiziral.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064138
ZKP člen 358, 358-4, 372, 372-1, 391. KZ-1 člen 135, 135/1, 190, 190/1.
grožnja - resnost grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba - odvzem mladoletne osebe
Pri presoji resnosti grožnje je treba upoštevati možen učinek ravnanja storilca kot celote in ne zgolj glede njegovih posameznih delov.