NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065430
ZVEtL-1 člen 18, 24. ZNP člen 33, 33/2, 35, 35/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - drvarnica - pritiklina - funkcionalna celota - denacionalizacija - hodnik - posebni skupni del - splošni skupni del - pridobitev lastninske pravice - izkaz verjetnosti - prepozna dopolnitev pritožbe
ZVEtL-1 pridobiteljem posameznih delov stavbe olajšuje ugotovitev in vknjižbo lastninske pravice, saj za to določa milejše pogoje, kot jih predpisuje ZZK.
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine ni namenjen in ne omogoča razreševanja spornih lastninskih položajev. Zato pravnomočna odločba v postopku vzpostavitve etažne lastnine ni materialno, temveč le formalno pravnomočna.
Skupni hodnik ne more biti predmet samostojne (so)lastinske pravice.
ZPP člen 182a, 182a/1. SPZ člen 121, 121/1, 121/6, 122, 122/1.
stopničasta tožba - trditvena stiska - dokazna stiska - etažna lastnina - dolžnost posredovanja podatkov - dolžnost obveščanja - sistemska razlaga - namenska razlaga - zmotna uporaba materialnega prava
Tožnik si lahko pomaga s stopničasto tožbo zgolj, če ima po materialnem pravu pravico, da mu toženec posreduje oziroma izroči določene informacije ali listine. Takšna pravica je lahko zakonska (na primer mandatarjeva obveznost dajanja računa naročitelju po 771. členu OZ) ali ustanovljena s pogodbo; kakšen splošni materialnopravni zahtevek za pridobitev informacij ne obstaja in ga 182. a člen ZPP zagotovo ne ustvarja.
Pravila iz šestega odstavka 121. člena SPZ ni prav pojmovati kot nekakšne samostoječe in vseobsegajoče obveznosti etažnega lastnika, da preostalim etažnim lastnikom in upravniku posreduje podatke in listine, kadarkoli je to v kakršnikoli zvezi z upravljanjem skupnih delov.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da sedanji družbeniki in nekdanji družbenik niso osebe, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo o vpisu spremembe družbenika prizadet.
Sporno vprašanje zakonitega zastopanja in zatrjevana ničnost skupščinskega sklepa o imenovanju A. A. ni razlog, od katerega bi bila odvisna odločitev registrskega sodišča o vpisu spremembe družbenika v sodni register. Od tega je bila zgolj odvisna pravica do vložitve pravnega sredstva.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 23.. ZVPSBNO člen 2.. ZPP člen 458, 458/1.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - dolgotrajnost kazenskega postopka - oškodovanci v kazenskem postopku - pravica do odškodnine - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
ZVPSBNO sicer pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja priznava tudi oškodovancem v kazenskem postopku, vendar je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je ta pravica povezana s civilnim vidikom njihove udeležbe v kazenskem postopku, torej z vloženim premoženjskopravnim zahtevkom. Pravilno je izhajalo iz vsebine 6. člena EKČP in 23. člena Ustave.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševne motnje - blodnjavost - psihotično dojemanje realnosti - hujše ogrožanje zdravja ali premoženja - prisilen ukrep - pravica do svobode - zdravila - druge oblike zdravljenja - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec psihiater - časovna omejitev trajanja ukrepov - poseg v ustavne pravice posameznika - ustrezna obrazloženost
Nasprotna udeleženka v psihotičnem stanju povzroča hujšo premoženjsko škodo in ogroža svoje zdravje in življenje, saj je v tem stanju hudo motena njena presoja realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Izkazano pa je tudi, da zaradi prividov (npr. mrtvega očeta) in vohanja plina, ki ga nima, večkrat kliče policijo.
postopek osebnega stečaja - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - neizpodbojna domneva o seznanitvi z vsebino objavljenega sklepa - dodatni sklep o prodaji - opustitev vročitve odgovora na ugovor - kontradiktornost postopka - obseg pritožbenega preizkusa - preizkus odločbe po uradni dolžnosti - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - sklep o odpustu obveznosti - končanje postopka osebnega stečaja po odpustu obveznosti - unovčenje dolžnikovega premoženja - namen odpusta obveznosti
ZFPPIPP v 1. točki prvega odstavka 410. člena določa, da pravnomočni sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, in razdelitev upnikom.
8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP je v zadevah, kot je zdaj pod presojo, treba smiselno uporabiti tako, da je odločilno to, da pritožnica kljub nevročitvi upraviteljevega odgovora zanesljivo ni bila prikrajšana za možnost obravnavanja že pred sodiščem prve stopnje. Slednje se ni oprlo na nič, kar bi bilo navedeno v upraviteljevem odgovoru na ugovor in ne bi sicer izhajalo že iz predhodnega postopka.
Na mesto "materialnega prava", ki ga pritožbeno sodišče smiselno in subsidiarno preizkuša po uradni dolžnosti, stopajo v postopku zaradi insolventnosti tiste določbe ZFPPIPP, na katerih izpodbijani sklep neposredno temelji.
pogodba o finančnem leasingu - odpoved pogodbe o leasingu - razlaga pogodb - splošni pogoji - vračunavanje plačil
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se cit. določba Splošnih pogojev nanaša zgolj na vračunavanje plačil pri več odprtih pogodbah, ki so še veljavne, leasingojemalec pa prostovoljno plačuje svoje pogodbene obveznosti do leasingodajalca. Navedena določba ne velja za primer, ko je ena od (več) pogodb odpovedana oz. razvezana. Če naj bi za sklenjene in (še) veljavne pogodbe ter za že razvezane pogodbe veljal isti režim, bi to moralo biti v Splošnih pogojih jasno navedeno. Besedilo cit. določbe ne nudi opore za razlago pritožnice, ki bi vodila v enačenje veljavnih pogodb z razvezanimi pogodbenimi razmerji. Sporno določilo Splošnih pogojev je po presoji pritožbenega sodišča jasno, zato besedne (jezikovne) razlage ne gre prestopiti. V skladu s prvim odstavkom 82. člena OZ se določilo uporabi tako, kot se glasi.
Pri intervenciji je bistvena ločenost subjektov, stranke in intervenienta, ne kdo je pravilni zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec stranke, ki želi biti hkrati intervenient.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00065189
ZDZdr člen 39, 39/1. URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - prisilni ukrep - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - ogrožanje lastnega zdravja - paranoidna shizofrenija - duševna bolezen
Izvedensko mnenje nudi zadostno podlago za zaključek, da sta pri udeleženki presoja realnosti in sposobnost obvladovanja ravnanja hudo moteni. Oseba bi brez ustreznega zdravljenja in potrebnih zdravil hudo ogrožala svoje zdravje in celo življenje, saj je do svoje bolezni popolnoma nekritična in odločno zatrjuje, da shizofrenije nima ter zdravil ne potrebuje.
OZ člen 639, 639/3. ZPP člen 212, 216, 216/1, 254, 254/3.
jamčevalni zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - popolnost izvedenskega mnenja - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - določitev višine po prostem preudarku
Sodišče druge stopnje poudarja, da možnost, da sodišče odloči po prostem preudarku, ne razbremenjuje strank dolžnosti, da navedejo vsa dejstva in predlagajo dokaze, na katere opirajo svoje zahtevke ali ugovore (212. člen ZPP). Prosti preudarek ni nadomestek dolžnosti pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva.
ZPP člen 167, 167/1, 167/2. ZD člen 210, 210/2, 210/2-1.
zavarovanje dokazov - stroški postopka zavarovanja dokazov - ugotavljanje spornih dejstev - zapuščinski postopek - odločitev o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 167. člena ZPP, po kateri stroške postopka za zavarovanje dokazov krije tista stranka, ki je zavarovanje dokaza predlagala. Pritožnica se moti, ko trdi, da bi sodišče pričo moralo zaslišati kar v okviru zapuščinskega postopka. Slednji namreč ni namenjen ugotavljanju spornih dejstev, konkretno glede veljavnosti oporoke, zaradi česar je predlagateljica v zavarovanje (torej: "za vsak slučaj") predlagala zaslišanje priletne oporočne priče. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je izvedlo postopek za zavarovanje dokazov.