davčna izvršba - izvršilni naslov - izvršba na dolžnikova denarna sredstva
Ker tožnik davčne obveznosti ni poravnal, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo. Pri tem so izvršilni naslovi in datumi njihove izvršljivosti, razvidni iz prvostopnega sklepa, zato ne drži tožbena trditev, da iz sklepa o izvršbi ni razvidno, za katere obveznosti gre.
dohodnina - dobiček iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob odsvojitvi - posebni ugotovitveni postopek
Če je davčni organ menil, da pogodbena vrednost nepremičnine ne ustreza vrednosti, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, bi moral v tem postopku izpeljati posebni ugotovitveni postopek, v katerem bi skladno z določbo prvega odstavka 99. člena ZDoh-2 ugotavljal primerljivo tržno ceno nepremičnin. Pri odmeri davka od dobička iz kapitala gre za postopek, ki se vodi samostojno in čeprav se nanaša na isto nepremičnino, se vodi povsem ločeno tudi od postopka odmere davka na promet nepremičnin. Posebej in v skladu z določbo 99. člena ZDoh-2 se v tem postopku ugotavlja tudi vrednost nepremičnine ob odsvojitvi.
ZFPPIPP člen 5, 21, 21/2, 88. ZDavP-2 člen 157, 157/5.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - davek - davčna izvršba - sklep o izvršbi - osebni stečaj - prednostna terjatev - izpodbijanje izvršilnega naslova
V zadevi je sporno učinkovanje spremembe zakona, to je novele ZFPPIPP-C, na tožnikovo obveznost iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009 glede na prehodno določbo 88. člena novele, po kateri se spremenjeno besedilo drugega odstavka 21. člena (po katerem terjatve iz naslova davkov niso več prednostne) uporablja za postopke zaradi insolventnosti, ki se začnejo po uveljavitvi tega zakona. Spor je konkretno o tem, kdaj se postopek zaradi insolventnosti začne - z začetkom osebnega stečaja nad tožnikom ali z začetkom postopka odpusta obveznosti. Upoštevaje zakonsko opredelitev postopkov zaradi insolventnosti ima prav toženka, ko kot relevanten upošteva začetek osebnega stečaja nad tožnikom in ne začetek postopka odpusta obveznosti.
Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da ne more biti zavezan za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ker v letu 2009 ni več uporabljal poslovnih prostorov, na katere se nanaša odmera spornega nadomestila. S tem namreč ugovarja odmerni odločbi, ki je izvršilni naslov in ki je po izrecni določbi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi in torej tudi ne v tožbi.
davek od dohodkov pravnih oseb - dolgoročne rezervacije - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče nevarnih odpadkov - stroški za sežig odpadkov - odvoz nevarnih odpadkov - Slovenski računovodski standardi
Nalaganje odpadkov na odlagališče ob upoštevanju vseh dejstev, ki jih navaja tožeča stranka, ne predstavlja obvezujočega dogodka, iz katerega bi izhajala sedanja obveznost (odvoza odpadkov na sežig). Da zatrjevana sedanja obveznost ni pravna v smislu SRS 10.36 č) med strankama ni spora. Odvoz odpadkov na sežig pa po presoji sodišča tudi ni posredna obveznost po SRS 10.36 d) in MRS 37.17. Pretekli dogodek (odlaganje odpadkov na odlagališče) namreč ni dogodek, ki bi povzročil utemeljeno pričakovanje drugih strank, da bodo odpadki odpeljani na sežig. Po MRS 37.18 računovodski izkazi obravnavajo finančno stanje podjetja konec poročevalskega obdobja in ne možno stanje v prihodnosti. Zato se ne pripozna nikakršna rezervacija za stroške, ki se bodo pojavili pri poslovanju v prihodnosti.
V obravnavanem primeru ne gre za obveznost, ki bi izhajala iz že odloženih odpadkov, temveč za poslovno odločitev, da se, zaradi sproščanja prostora na odlagališču za poslovanje (proizvajanje) v prihodnosti, že odloženi odpadki odpeljejo na sežig. Gre za stroške, ki se bodo pojavili pri poslovanju v prihodnosti, za takšne namene pa oblikovanje rezervacij po določbah SRS 10 in MRS 37 ni dopustno.
davčna izvršba - izvršba na nepremičnine - zastaranje - zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - tek zastaralnega roka - obnova postopka - odprava izvršilnega naslova
Ni sporno, da je bila odločba z dne 28. 10. 2003, ki je izvršilni naslov v postopku obnove, odpravljena. Z odpravo odločbe so bile odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Odprava odločbe deluje retroaktivno nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odločba prve stopnje, ki je bila odpravljena. Z odpravo se vzpostavi pravno stanje, ki je obstajalo pred izdajo odpravljene odločbe prve stopnje, torej se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred izdajo odpravljene odločbe, ko v upravni stvari še ni bilo odločeno. Zato je v odločbi druge stopnje pravilno upoštevano, da je odločba, izdana v obnovljenem postopku (nov) izvršilni naslov, od katerega tečejo zastaralni roki.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - pravno relevantni ugovori
Dolžnikov dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi lahko ugovarja, da dolžniku ni dolžan, da je dolg pogojen ali da dolg še ni dospel v plačilo in ne bo dospel v plačilo v enem letu od prejema sklepa. Glede na pravni učinek sklepa je z ugovorom dopustno uveljavljati le dejstva in okoliščine, ki so obstajale oziroma nastopile do vročitve sklepa o izvršbi.
davčna izvršba - izvršba drugih denarnih nedavčnih obveznosti - izpodbijanje izvršilnega naslova - zastaranje - potrdilo o izvršljivosti - obrazložitev sklepa
Ob izdaji izpodbijanega sklepa je obstajala odločba predlagatelja izvršbe kot tudi potrdilo o izvršljivosti na njej, kar pomeni, da je obstajal veljaven izvršilni naslov, ki je podlaga za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti s strani davčnih organov iz 146. člena ZDavP-2. Tožnik do izdaje sklepa obveznosti iz odločbe ni poravnal, kar pomeni, da so bili podani vsi predpisani pogoji za davčno izvršbo.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, potrdilo o izvršljivosti pa se presoja v posebnem postopku. S tem sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na zastaranje obveznosti iz odločbe ZPIZ. Tudi pri ugovoru zastaranja gre namreč za vprašanje pravilnosti in zakonitosti odločbe kot izvršilnega naslova in s tem za vprašanje, ki se v postopku izvršbe ne presoja.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 37. ZPIZ-2 člen 159, 159/3.
odpis davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - pogoji - dohodek - plačevanje preživnine - dokazno breme
Davčni organ je utemeljeno zavrnil tožnikovo prošnjo za odlog, odpis ali obročno plačilo davčnega dolga. Tožnikovega ugovora, da plačuje preživnino za mladoletnega sina, v postopku na prvi stopnji upravičeno ni upošteval, saj ta podatek iz upravnih spisov ne izhaja. Sodišče pa tožniku pojasnjuje, da plačevanje preživnine zmanjšuje njegov mesečni dohodek in bi zato lahko vplivalo na drugačno odločitev, vendar mora to dejstvo pravočasno uveljavljati in nato tudi dokazati (dokazno breme je torej na tožniku), in sicer lahko to uveljavlja v novi prošnji za odpis, odlog ali obročno odplačilo davčnega dolga.
V konkretni zadevi je ocenjevalna komisija tista, ki je glede na določbe javnega razpisa in Uredbe o finančnih spodbudah za tuje neposredne investicije pristojna ter ji je zaupana strokovna ocena prijavljenih investicij. Komisija mora delovati strokovno in nepristransko. Njena ocena temelji na kriterijih javnega razpisa in razpisne dokumentacije. Število doseženih točk je namreč rezultat ocene strokovne komisije po določenih kriterijih. V upravnem sporu pa se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa pravilnost strokovne ocene.
ZUP člen 4. Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“, razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015 poglavje 10, 12.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - časovna lista formalno popolnih vlog
ZUP se v postopkih dodeljevanja sredstev uporablja le smiselno, če poseben postopek ne določa drugače. V obravnavanem primeru je ta poseben postopek določen z javnim pozivom, ki opredeljuje vsebino popolne vloge ter določa, da mora biti celotna vloga skenirana v elektronski obliki na USB ključku. Ker je bila vloga tožeče stranke v tem delu nepopolna, je bila stranka v skladu z javnim pozivom pozvana na dopolnitev. Pristojni organ je torej v predmetni zadevi postopal po postopku, predvidenim z javnim pozivom, zato je njegova odločitev pravilna.
davek od premoženja - poslovni prostori - davčna oprostitev
V skladu z 2. točko 19. člena ZDO se davek od premoženja ne plačuje od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. To določilo ZDO o oprostitvi davka je mogoče uporabiti le v primeru, če lastnik oziroma uživalec poslovni prostor uporablja za opravljanje svoje dejavnosti. V obravnavanem primeru tožnik kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi. Za dejavnost ga torej uporablja najemnik, pravna oseba. Dejstvo, da je tožnik njen družbenik, za odločitev ni relevantno. Z določbami 19. člena ZDO se namreč uvaja davčna ugodnost, take določbe (kot izjeme od splošnih pravil obdavčitve) pa je treba razlagati ozko in jih z razlago ni dopustno širiti na položaje, ki jih zakon izrecno ne določa.
davek na promet nepremičnin - odplačni prenos lastninske pravice - promet nepremičnin v izvršilnem postopku - javna dražba
Za odločitev je bistveno, da je v konkretnem primeru prišlo do prometa nepremičnine, to je do odplačnega prenosa lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2. Za odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini gre po ustaljeni sodni praksi tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku. Takšno stališče dodatno potrjujejo določbe 14. člena ZDPN-2, na katerega se pravilno sklicujeta tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ, iz katerih izhaja, da ne glede na 11. člen tega zakona, zavezanec, katerega nepremičnina je bila prodana na javni dražbi v izvršilnem postopku, ne vloži davčne napovedi. Davek davčni organ odmeri po uradni dolžnosti v 30 dneh po prejemu pravnomočnega sklepa o domiku, ki ga sodišče pošlje davčnemu organu na območju katerega leži nepremičnina.
ZUP člen 4. Uredba o dodeljevanju regionalnih spodbud člen 3, 4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nepopolna vloga - časovna lista formalno popolnih vlog
Glede primernosti vrstnega reda prispelih vlog do porabe sredstev po javnem pozivu kot načina dodeljevanja sredstev sodišče pojasnuje, da gre pri tovrstnih postopkih po ustaljeni sodni praksi za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravicah prijaviteljev. Javni poziv (enako kot javni razpis) predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev, zato se lahko v upravnem sporu presoja le skladnost javnega poziva, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, iz česar izhaja, da sodišče primernosti in ustreznosti določenega merila javnega poziva ne more presojati. Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju.
V obravnavani zadevi ne gre za takšno zadevo, kjer bi pooblaščenec tožnika uporabil tuje pravne vire, saj uporaba Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 9. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti in Uredbe komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. 7. 1993 o določbah za izvajanje Uredbe sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. 9. 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti uporabljajo vsi udeleženci v carinskih postopkih in ne predstavlja uporabe tujih pravnih virov. Tudi ne gre za uporabo posebnega strokovnega znanja iz izvenpravnih področjih ali tujega jezika.
ZDDV-1 člen 46, 46/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 79.
DDV - oprostitev plačila DDV - oprostitev za transakcije znotraj unije - pogoji za oprostitev
Po prvem odstavku 46. člena ZDDV-, so plačila DDV oproščene dobave blaga, ki ga odpošlje ali odpelje prodajalec ali oseba, ki pridobi blago ali druga oseba za njun račun iz ozemlja Slovenije v drugo državo članico, če se opravijo drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v tej drugi državi članici. Glede navedenih oprostitev dobave blaga znotraj EU je sodna praksa SEU jasna in iz nje izhaja obveznost prodajalca (dobavitelja), da dokaže, da je blago fizično zapustilo ozemlje države članice dobave. Gre za ustaljeno sodno prakso SEU, po kateri se oprostitev blaga zunaj Skupnosti oz. EU uporabi le, če je bila lastninska pravica na tem blagu prenesena na kupca in če je prodajalec dokazal, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico in da je po odpravi ali prevozu fizično zapustilo ozemlje države članice dobave. To pomeni, da je na dobavitelju dolžnost, da verodostojno dokaže, da so izpolnjeni pogoji za oprostitev pod pogoji, ki jih določa država članica.
ZUP člen 4, 225. Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007 do 2013 za obdobje 2013 do 2015 točka 10.1, 12.1.
javni poziv - sofinanciranje iz javnih sredstev - popolna vloga - smiselna uporaba določb ZUP
Tožeča stranka s sklicevanjem na določila ZUP ne more biti uspešna glede na 4. člen ZUP, ki v tako imenovanih drugih javnopravnih stvareh predvideva uporabo tega zakona le, če ni predpisan poseben postopek. V obravnavani zadevi z javnim pozivom določen poseben postopek kot sestavino popolne vloge določa predložitev pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Zato na odločitev ne more vplivati določba tretjega odstavka 225. člena ZUP, ki sicer organom nalaga, da si tako potrdilo pridobijo sami.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 34, 37, 37/2.
davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis dolga - premoženjski pogoj
Davčni zavezanec mora za odpis davčnega dolga kumulativno izpolnjevati pogoje tako glede nizkih dohodkov, kakor tudi premoženja. V kolikor eden izmed navedenih pogojev ni izpolnjen, odpisa davčnega dolga ni mogoče dovoliti. Sodišče se zato strinja z zaključkom tožene stranke, da glede na premoženje, s katerim tožnik razpolaga in se upošteva na podlagi 34. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku ter višine mesečnih prihodkov (692,98 EUR), navedeni premoženjski pogoj ni izpolnjen, saj gre za premoženje, ki ni v celoti nujno za preživljanje in ki v celoti zadostuje za poplačilo davčnega dolga.
davčni inšpekcijski nadzor - obnova postopka - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - odsvojitev poslovnega deleža - odsvojitev vrednostnih papirjev - povezana oseba - navidezen pravni posel
Tožnik v tožbi samo opozarja na nekatere zakonske določbe, ne pove pa, v čem naj bi bile kršene. Kolikor se sklicuje na 30-dnevni rok iz 1. točke petega odstavka 97. člena ZDoh-2 ima prav, da gre za varovalko, ki preprečuje davčne goljufije in da je le-ta vgrajena že v zakon. Vendar pa to pomeni le, da v takšnem primeru, kot je opisani, negativna razlika, ki je dosežena z odsvojitvijo kapitala, samodejno, brez ugotavljanja še drugih okoliščin konkretnega primera, ne zmanjšuje pozitivne davčne osnove po tem poglavju. Ne pomeni pa citirana ureditev ovire za to, da se ob tem, ko se ugotovijo še druge relevantne okoliščine, ki kažejo na nedopustno davčno izogibanje, upošteva pridobivanje ali odsvajanje vsebinsko istovrstnega kapitala v daljšem časovnem obdobju, kot se je to ugotavljalo v konkretnem primeru.
V obravnavani zadevi je sporno, ali dobropisi, na podlag katerih je tožnik opravil popravek (zmanjšanje) izstopnega DDV, predstavljajo izjavo kupca oz. naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil v smislu določbe drugega odstavka 39. člena ZDDV-1. Po presoji sodišča je tožnik zmanjšal svojo obveznost za DDV v nasprotju z členom 39. ZDDV-1 in 41. členom PZDDV-1, saj gre pri predmetnih dobropisih za takšne pomanjkljivosti, da ne ustrezajo pogojem iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1 oz. ne gre za pisno obvestilo naročnika blaga, da je popravil (zmanjšal) znesek DDV, ki ga je odbil. Zato tožnik na njihovi podlagi ni smel opraviti popravkov obračunanega DDV.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015 točka 9.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - vloga - dopolnitev vloge
Tožena stranka bi morala v pozivu zahtevati od tožeče stranke, da se konkretno opredeli glede časa črpanja sredstev upravičenih stroškov investicije glede na obdobje, ki je bilo z javnim pozivom predvideno za dodeljevanje sredstev. Ker tega ni storila, ni imela podlage za zavrnitev vloge tožeče stranke zaradi neizpolnjevanja pogojev javnega poziva.